Plastika, plastika, plastika. Kamor pogledamo lahko najdemo plastiko. Vedno pogosteje se pojavi plastika v morju kot tudi v kopenskih okoljih. Onesnaževanje s plastiko postaja vedno večji problem celotnega prebivalstva sveta, ki se samo stopnjuje in mu ni videti konca. Po trenutnih trendih naj bi do leta 2050 bilo v naših oceanih več plastike kot rib. Kako rešiti ta problem?
Z vedno večjim številom svetovnega prebivalstva ostaja povpraševanje po plastiki zelo visoko. Ocenjuje se, da se je v zadnjih letih proizvedlo približno 270 milijonov ton plastike letno. 18,5 % te količine je bilo proizvedene samo v Evropi. Predvideva pa se, da bodo te številke v bližnji prihodnosti le še rasle. Onesnaževanje s plastiko ima direkten učinek na ekosisteme. Tisoče morskih ptic, želv, tjulnjev in drugih vodnih bitij pogine vsako leto zaradi zaužitja plastike ali zapletanja v plastiko.
PLASTIKA IN IZDELKI
Za izdelke, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju je pogosto uporabljena plastika in naša želja po priročnosti še naprej žene proizvodnjo plastike. Od embalaže za enkratno uporabo, polne police vsakodnevnih izdelkov, ter oblačila, ki sproščajo mikroplastiko ob pranju. V prvem desetletju tega stoletja, smo ustvarili več plastike kot je bilo vse plastike v zgodovini, do leta 2000.
V nekaterih pogledih, plastika, ki je proizvedena iz končnih petrokemičnih polimerov (dolgoverižne molekule izpeljane večinoma iz nafte) perfektno izpolni uporabniška pričakovanja. Jasno je, zakaj prevlada v mnogih panogah (zelo pogosto tehnološka, prehrambna in modna panoga), kot prva izbira za pakiranje izdelkov in še druge uporabe. Je vzdržljiva, robustna in oblikujemo jo lahko našim potrebam. Tu pa tiči tudi težava dolgoročne rasti uporabe plastike – kje se znajde vsa ta plastika, ko jo prenehamo uporabljati? Vsi lončki za enkratno uporabo v katerih dobimo postreženo pijačo »to-go«, plastične vrečke, in še mnogo drugih izdelkov. Kje se torej znajdejo, ko ne služijo več svojemu namenu?
Potrebovala je 77 milijonov let razgrajevanja organskega materiala, da so bili fosilni viri, iz katerih je vsa plastika, za katero ne pomislimo dvakrat, ko jo vržemo v smeti ustvarjena. Samo zato, ker morda posledic ne vidimo direktno, ne bi smeli opustiti ozaveščenosti.
Kje plastika konča?
Če se osredotočimo na Evropo, je ocenjeno, da približno polovica plastičnih odpadkov konča na smetiščih. Evropsko združenje za plastiko trdi, da je 30 % plastike reciklirane v novo plastiko ali pa uporabljene kot odpadek za generacijo energije. Proces reciklaže plastike je lahko energetsko zelo intenziven, vendar zaprtje trajnostne zanke na enem koncu z uporabo takoj dostopne reciklirane surovine, v primerjavi s sintezo nove plastike je vsaj malo v smeri promocije trajnostnega napredka. Preostala plastika, ki se je ne reciklira in ne konča na smetiščih, lahko kontaminira okolje, še posebej vodni ekosistem naše biosfere.
Plastični odpadki v naravi so globalen problem. Zaradi robustne narave molekul znotraj strukture plastike, se plastika dolgo zadržuje v ekosistemih. Proces razgrajevanja traja dolgo in dobesedno ostane na mestu še leta, desetletja, stoletja. Plastična posoda iz katere ste morda pili kavo in jo uporabljali 10 minut potrebuje več desetletij, da razpade. Plastika je tako dolgotrajna, da vsak kos plastike, ki je bil kadarkoli narejen še vedno obstaja (EPA).
Ko pa plastika okuži vodna okolja (npr. plastika v morju) lahko predstavlja zelo škodljive posledice za organizme v vseh ravneh prehranske verige. Sesalci kot so kiti ali delfini pogosto zamenjajo kose plastike za hrano in jo pojedo. To vodi v povečano smrtnost med temi vrstami. Mnogo že tako ogroženim živalim, vključno z zelenimi želvami tako grozi še več nevarnosti zaradi plastičnega onesnaževanja, ki povzroča hitro manjšanje biodiverzitete. Ptice selivke, ki preletijo tisoče kilometrov okoli sveta so še posebej ogrožene zaradi plavajoče plastike na morju, na površju oceanov.
Mikroplastika
Zaradi plastike pa niso ogrožene le dobro poznane živali. Z razgrajevanjem, se plastika spremeni v mikroplastiko. Te majhni delci plastike potujejo po vodi in vstopijo v usedline. Nekateri najmanjši prebivalci oceanov, zooplankton, so bili opaženi pri zauživanju teh malih plastičnih delcev. To je zelo zaskrbljujoče, saj zooplankton predstavlja vir hrane za mnoge vrste rib, ki posledično akumulirajo to plastiko znotraj svojega tkiva. Te ribe pa se lahko znajdejo v prehranski verigi ljudi, ki lahko zaužijemo te zdravju škodljive delce. To je aktivno področje raziskav in učinki mikroplastike na okolje in zdravje človeka so že v začetkih raziskovanja.
Domneva se, da lahko tako majhna plastika deluje kot moteče sredstvo znotraj našega endokrinega sistema; fiziološki sistem, ki regulira proizvodnjo hormonov. Bakterije (in drugi mikroorganizmi) v oceanih, ki skrbijo za pravilno delovanje ekosistema in ohranjanje globalnih biogeokemičnih ciklov (kot so ogljični in dušikovi cikli) so lahko tudi poškodovane.
Mogočni otok smeti v Pacifiku
Otok smeti v Pacifiku je gmota, ki jo predstavlja plastika v morju (severno-osrednjem Pacifiškem oceanu). To je največji predel akumulirane plastike na svetu. In koliko je pravzaprav velik? Preverite na spodnji sliki:
PLASTIKA IN POTENCIALNE ALTERNATIVE
Torej, ali obstaja način, da bi se onesnaževanje s plastiko ustavilo? Čeprav se učinke vidi celo na odročnih in osamljenih oceanih (onesnaženost s plastiko dosegla tudi Arktiko), bi dolgoročne strategije upravljanja preprečile uničenje ekosistemov, če ukrepamo kar se da hitro.
Razvoj v trajnostnih pristopih ima potencial pri boju z ohranjanjem naravnega kapitala naših oceanov. Bolj trajnostno proizvedeni materiali kot so plastiki podobne molekule iz bakterij in rastlin, bi lahko pomagale pri zmanjšanju uporabe izdelkov osnovanih na nafti.
Alternativa – Konoplja
Rastlinska plastika osnovana na konoplji ima podobno in večjo moč kot navadna plastika ter ima prednost proizvodnje iz trajnostnih virov. Celuloza, glavna komponenta sten rastlin je izjemno močna in trdna. Prav tako se bio-kompoziti osnovani na celulozi hitreje razgradijo skozi čas. Rastlinska plastika se je v panogi začela vedno bolj uveljavljati, medtem ko so materiali proizvedeni iz bakterij nekoliko zaostali.
Alternativa navadni plastiki, ki kaže izjemen potencial je prav konopljina. Bioplastika iz konoplje se pod standardnimi pogoji razgrajuje le 3 mesece. To je izjemno v primerjavi s tradicionalno plastiko. Poleg vsega je tudi izjemno močna, konopljo se lahko goji skoraj kjerkoli in tekom rasti zajema ogromno količino CO2. Kar pomeni, da pomaga tudi zniževati sproščanje tega plina v atmosfero ter ob enem je ujet v izdelku zelo dolgo časa. Celo Henry Ford je prisegal na to rastlino:
»Zakaj bi porabili gozdove in rudnike, ki so potrebovali stoletja za nastanek, če lahko dobimo enakovredne izdelke gozdov in mineralov iz letnega gojenja konoplje?«
Henry Ford je celo naredil konopljin avto, ki ga je poganjalo konopljino biogorivo. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Na svetu lahko najdemo kar nekaj izdelkov, ki jih ustvarjamo s pomočjo konopljinih vlaken ali pa konopljine plastike. Od oblačil, modnih dodatkov, pohištva, glasbenih instrumentov, sončnih očal in še mnogo drugega – konoplja res lahko nadomesti večino materialov. Še en zelo zanimiv primer je uporaba konoplje kot alternative v avtomobilski panogi. Namreč pri določenih modelih vozil BMW, Mercedes-Benz in Bugatti so vratni paneli in zadnje police narejene iz konopljinih vlaken. Morda pa se vizija Henry Forda le uresničuje.
Uporaba konoplje za proizvodnjo izdelkov je še vedno nekoliko omejena. Veliko pri tem ima še vedno prepoved gojenja konoplje na kar nekaj predelih sveta. Z ozaveščanjem in večanjem proizvodnih zmogljivosti bi se tudi cene konopljinih izdelkov lahko znižale. Trenutno pa je to zelo butična proizvodnja.
PLASTIKA IN PRIHODNOST
Vsi se lahko strinjamo, da je onesnaževanje s plastiko izjemen problem. Prav tako pa zanj že obstajajo izvedljive rešitve. Konoplja je ena od njih, ki je zelo učinkovita, raznovrstna, ter lahko raste skoraj kjerkoli na svetu. Z vlaganji sredstev v trajnostno proizvodnjo in večjim javnim ozaveščanjem o pomembnosti povezanosti z našim planetom, je odmik od netrajnostnih izdelkov, osnovanih na nafti morda bližje kot si lahko mislimo ali upamo. In s pojavom novih alternativ, plastika v morju ne bo pristala tako enostavno kot danes.
Na Zmajevem Blogu si lahko preberete še več zanimivih vsebin. Trenutno ponudbo izdelkov pa lahko najdete v naši Spletni Trgovini.
G. D. C.
02. 08. 2022
