Konoplja lahko povzroči različne učinke. Od povečane koncentracije ter poživitve, do sprostitve in kreativnosti. Pri mnogih učinkih pa imajo vlogo tudi terpeni – elementi, ki konoplji definirajo različne zeliščne, začimbne, sadne in cvetne okuse ter vonjave. Mnogi znanstveniki in uporabniki konoplje so v zadnjih letih raziskovali potencialne koristi ter mehanizme preko katerih terpeni delujejo.
KAJ SO TERPENI?
Terpeni v konoplji so aromatična olja, ki se nahajajo v smolnih žlezah rastline. To so iste žleze, ki proizvajajo kanabinoide, aktivne elemente konoplje.
Naravni terpeni
V konoplji obstaja približno 80 do 100 različnih terpenov, ki pa jih najdemo tudi v drugih rastlinah. Proizvajajo jih tudi različna zelišča, sadja in druge rastline. Tudi nekatere živali uporabljajo terpene (npr. lastovičja gosenica, ki nabira tepene iz rastlin in jih uporablja za obrambo neprijetnega vonja proti plenilcem).
V uporabi pa sta dva izraza, ki se uporabljata izmenjujoče. To sta terpeni in terpenoidi. Tehnično opisujeta isto stvar, terpenoide specifično najdemo v oksidiranem rastlinskem materialu (npr., ko konopljo posušimo in obdelamo)
Sintetični terpeni
Medtem, ko terpene naravno proizvajajo rastline, se lahko njihove sintetične verzije ustvari tudi v laboratoriju. Te se lahko uporablja kot dodatke v prehrani, ali pa za ustvarjanje umetnih okusov in arom pri različnih izdelkih. Terpeni so tudi zaslužni pri aromaterapiji z eteričnimi olji (nekatera olja vsebujejo naravne terpene, druga sintetične).
TERPENI IN NJIHOVI UČINKI
Terpeni so aromatične molekule, ki prinašajo rastlinam specifičen okus in vonj. So razlog, da ima sivka svojo značilno pomirjajočo aromo in razlog, da imajo določene vrste konoplje citrusni, cvetni, ali celo lesni okus in vonj.
Moč terpenov pa sega preko učinkovanja na nos in jezik. Medtem, ko se je dolgo predvidevalo, da imajo le kanabinoidi vlogo pri učinkih konoplje, se danes ugotavlja, da imajo tudi terpeni velik pomen. Terpeni se lahko vežejo na iste receptorje kot kanabinoidi za ustvarjanje različnih učinkov. Zaradi tega je poznavanje terpenov še posebej zanimivo, ker si lahko uporabniki še bolj prilagodijo izkušnjo uporabe konoplje ali zdravstvene učinke.
Glede na to, da se konopljini terpeni razlikujejo glede na vrsto konoplje, je tudi to razlog (v kombinaciji s kanabinoidi), da je lahko ena vrsta konoplje deluje stimulativno, druga pa povzroča sprostitev. Raziskovalci menijo, da je kombinacija terpenov in kanabinoidov zaslužna za t.i. sinergičen učinek (angl. Entourage Effect). To je pojav, kjer sestavine delujejo drugače (večinoma mnogo bolje), ko jih uživamo skupaj namesto posamezno.
TERPENI V KONOPLJI
Konopljini terpeni se ne razlikujejo le po vrsti konoplje, razlikujejo se lahko tudi od žetve do žetve. Vsak terpen predstavlja individualne lastnosti, ki vplivajo na učinke rastline v kateri ga najdemo. Medtem, ko je v konoplji na desetine terpenov, se večina znanja in raziskav osredotoča na najbolj pogosto najdene.
Mircen (angl. Myrcene)
Terpen, ki ga v konoplji lahko najdemo najpogosteje. Prinaša zemeljsko esenco polno zelišč in klinčkov (nageljnova žbica). Mircen lahko najdemo tudi v mangu in zeliščih kot so bazilika, limonska trava in timijan. Ta terpen je soodgovoren za pomirjajoče učinke konoplje (pri vrstah, ki ga imajo več kot 0,5 % to lahko povzroči tudi t.i. »couch-lock« učinek). Med terpeni je poznan tudi po svojih protivnetnih in analgetskih učinkih.
Nekateri raziskovalci špekulirajo, da mircen poveča absorpcijo in aktivacijo THC. Kot zanimivost, pa ima mircen vrelišče pri 167 stopinjah celzija.
Linalol (angl. Linalool)
Linalol v konoplji vzbudi cvetlično, sivkino aromo. Seveda ta terpen lahko tudi najdemo v sami sivki. Kdor pozna sivkino eterično olje, so mu verjetno znane koristi linalola, ki deluje protivnetno, proti-tesnobno in analgetsko. Obstajajo tudi študije, ki raziskujejo uporabo linalola pri zdravljenju nevrodegenerativnih stanj, kot je Alzheimerjeva bolezen. Vrelišče ima pri 198 stopinjah celzija.
Terpinolen (angl. Terpinolene)
Podobno kot linalol ima tudi terpinolen sproščujoč učinek in nežno cvetlično dišavo ter vključuje tudi zeliščne in lesne note. Ta terpen je odlično pomirjevalo, deluje pa tudi protibakterijsko in kot antioksidant. Poleg konoplje ga najdemo tudi v muškatnem oreščku, kumini, jabolkih in iglavcih. Njegovo vrelišče je pri 50 stopinjah celzija.
Humulen (angl. Humulene)
Humulen je med terpeni znan po svojih protivnetnih učinkih in oddaja pomirjajoč zemeljsko lesni vonj. Najdemo ga tudi v koriandru, klinčkih, baziliki in hmelju. Vrelišče ima pri 106 stopinjah celzija.
Ocimen (angl. Ocimene)
Konopljin terpen, ki združuje cvetne in zeliščne arome z iglavci. Ta terpen je odličen v boju z vsiljivci kot so virusi in bakterije. Deluje pa tudi kot dekongestant. Najdemo ga lahko v meti, baziliki, peteršilju, popru in mangu. Vrelišče ima pri 50 stopinjah celzija.
Kariofilen (angl. Caryophyllene)
Vsaka vrsta konoplje, ki ima močan začimbni vonj in okus, med terpeni najverjetneje vsebuje tudi večje količine kariofilena. Najdemo ga v črnem popru, cimetu in klinčkih. Kot pričakovano prinaša začimbno izkušnjo z aromami lesa, klinčkov in popra. Ta terpen je dober za lajšanje tesnobe in stresa ter uravnavanje bolečine. Vrelišče ima pri 130 stopinjah celzija.
Gvajol (angl. Guaiol)
Gvajol ima protivnetne in protimikrobne lastnosti. Zaradi borove arome ga pogosto primerjamo s pinenom (kar je primerno, saj ga najdemo tudi v cipresah). Deluje tudi kot učinkovit insekticid. Nasprotno kot pinen, gvajol ni olje ampak seskviterpenoidni alkohol. Vrelišče ima pri 92 stopinjah celzija.
Limonen (angl. Limonene)
Limonen je znan po svojih citrusnih notah. Poleg sadja, ga najdemo tudi v poprovi meti, rožmarinu in brinu. Ima proti-tesnobne in antidepresivne učinke ter lahko deluje tudi proti tumorjem. Dodatno pa je povezan tudi z protivnetnimi učinki in analgetskimi lastnostmi. Vrelišče ima pri 176 stopinjah celzija.
Pinen (angl. Pinene)
Po imenu že lahko sklepamo, da pinen najpogosteje najdemo v borovih iglicah in oddaja aromo po iglavcih. Prisoten pa je tudi v zeliščih kot so rožmarin, peteršilj, bazilika in koper. Pinen se lahko uporabi, za blaženje učinkov THC. Ima tudi analgetske, proti-tesnobne, protivnetne in proti-tumorne lastnosti. Odličen je tudi pri zdravljenju astme. Vrelišče ima pri 155 stopinjah celzija.
Bisabolol (angl. Bisabolol)
Najdemo ga tudi v kamilicah in ima sladko ter nežno cvetno aromo. S svojimi protivnetnimi in analgetskimi lastnostmi je odličen za blaženje bolečine. Prav tako deluje antimikrobno in je dober antioksidant. Vrelišče ima pri 153 stopinjah celzija.
Kampen (angl. Camphene)
Terpen, ki ga najdemo tudi v močno aromatičnih substancah kot so kafrovo olje, terpentin, ingver in citronela. Kempen prinaša vonj iglic jelke ter lesa. Raziskave predlagajo, da bi lahko pomagal pri nadzoru holesterola. Vrelišče ima pri 159 stopinjah celzija.
Geraniol (angl. Geraniol)
Ima sladek cvetni vonj, ki spominja na pelargonije (najdemo ga tudi v pelargonijah). Zaradi tega je eden najbolj popularnih pri izdelkih v kozmetiki in sproščanju. Ima mnogo pozitivnih učinkov, med katere sodijo nevrozaščita, proti-tumorne lastnosti, antioksidant, antibakterijske in antivirusne lastnosti. Vrelišče ima pri 230 stopinjah celzija.
Valencen (angl. Valencene)
Najdemo ga v pomarančah Valencia in pričakovano ima citrusni vonj. Odlično deluje proti vnetjem in dokazano je bilo tudi, da učinkovito deluje proti insektom. Vrelišče ima pri 123 stopinjah celzija.
Terpineol (angl. Terpineol)
Terpineol pogosto najdemo v konopljinih vrstah, ki imajo visoko vrednost pinena. Prav tako kot pinen ima tudi terpineol svež vonj po iglavcih. Najdemo ga tudi pri mnogih drevesih, od borovcev, do evkaliptusa. Nekatere od terpavtskih lastnosti so protivnetna lastnost, proti-tumorna lastnost in antibiotični učinek. Deluje pa tudi kot pomirjevalno zdravljenje za tesnobo. Vrelišče ima pri 219 stopinjah celzija.
Pulegon (angl. Pulegone)
Znan po svojemu značilnemu vonju poprove mete, večje količine pulegona lahko najdemo v rožmarinu. Preučevan je zaradi svojih lastnosti zniževanja vročine in pomirjevalnih učinkih. Pulegon lahko olajša komunikacijo med možganskimi živčnimi celicami z razgrajevanjem snovi acetilholin. Dober je tudi pri izgubi kratkoročnega spomina, do katerega lahko pride pri konzumiranju THC. Vrelišče ima pri 223 stopinjah celzija.
Sabinen (angl. Sabinene)
Cenjen po svojih protivnetnih, anti-oksidantivnih in proti-glivičnih lastnostih, ima sabinen citrusno, začimbno aromo z notami iglavcev. Poleg konoplje ga najdemo tudi v črnem popru, baziliki ter navadni smreki. Vrelišče ima pri 163 stopinjah celzija.
Na Zmajevem Blogu lahko najdete še več zanimivih člankov o konoplji. Trenutno ponudbo izdelkov pa si lahko ogledate v spletni trgovini.
21. 07. 2022
G. D. C
