Konoplja je ena najstarejših poljščin na svetu in tudi ena najbolj vsestranskih. Koristi konoplje pa se ne kažejo samo na človeškem zdravju, temveč tudi na zdravju Zemlje. Čeprav je bila in je še vedno prepovedana v mnogih državah, se v nekaterih zakonodaja glede vzgoje razvija. Morda pa se bo konoplja vrnila v velikem slogu, ravno prav, da reši naš planet.
Mnogi poznajo konopljo kot sredstvo za sproščanje, uporabo v prehrani, prehranskih dopolnilih in kozmetiki. Malo ljudi pa je seznanjenih s tem, kakšne so koristi konoplje za planet in kaj vse je mogoče iz nje narediti. V tem prispevku bomo preverili načine, kako konoplja lahko pomaga našemu okolju.
1. IZSEKAVANJE GOZDA: Konoplja lahko nadomesti les
Konoplja bi lahko nadomestila les pri široki paleti uporabe. Je eno najmočnejših vlaken na svetu. Na primer, vedno več podjetij se odloča za uporabo konopljinega betona (angl. hempcrete) pri gradbenih projektih. Narejen iz vode, apna in konoplje ter ima negativen ogljični odtis. To pomeni, da konoplja absorbira več CO2 med kultivacijo, kot pa se ga sprošča med gradnjo. Posledično zidovi narejeni iz konopljinega betona še naprej absorbirajo ogljikov dioksid skozi svoje življenje. Poleg tega, so izjemno dober izolator ter imajo izjemne protipožarne lastnosti. Spodaj si lahko ogledate posnetek vpliva ognja na konopljin beton.
Koristi konoplje pri gradnji pa se še ne končajo. Gradbeniki ugotavljajo, da konoplja bolje zadrži žeblje in konopljine plošče so navadno 2x močnejše kot les. Še več, hektar konoplje proizvede podobno količino celuloznih vlaken kot 4 hektarji dreves.
Konopljina vlakna
Ali ste vedeli, da platno (angl. canvas) izhaja iz nizozemske besede, ki pomeni konoplja? V osnovi, pravo platno izhaja iz konoplje, saj so jo tisočletja uporabljali za izdelovanje tekstila, vrvi, platna in papirja.
Papir pa je še posebej pomemben. Konopljin papir ima vrsto prednosti pred papirjem narejenim iz lesne celuloze. Sposoben je prestati več kot dvojno število procesov recikliranja. Prav tako ni potrebno uporabljati uničujočih kemikalij, da ga pobelimo in je mnogo bolj vzdržljiv.
Konopljo bi lahko uporabili za preprečitev izsekavanja gozdov, promocijo trajnosti za planet in reševanje življenj ljudi in živali. V samo 4 mesecih je konoplja pripravljena na žetev. Nasprotno pa pri drevesih ta proces traja med 20 do 50 let.
Izsekavanje gozdov se globalno povečuje z zaskrbljujočim tempom. Raziskovalci ocenjujejo, da bo v roku 100 let deževni gozd izginil. To je še en razlog, zakaj je lahko konoplja zelo pomembna – zamenja lahko drevesa kot vir materiala za papir in les.
2. KORISTI KONOPLJE KOT PLASTIKE
Leta 1907 je Leo Baekeland izumil sintetično plastiko imenovano Bakelite. Če si predstavljate, da bi v tistem letu že obstajala plastenka in bi jo odvrgli, bi danes še vedno obstajala. Pravzaprav bi obstajala še stoletja.
Za razgradnjo plastike je namreč lahko potrebno več kot 500 let. Za plastenke je ta čas okoli 450 let in ribiške mreže 600 let. Vsi ti izdelki lahko končajo v morju in škodujejo morskim živim bitjem ter tudi življenju ljudi. Sahera Kaplan je izjavila, da bo do leta 2050 naš planet imel v morjih več plastike kot rib.
Vendar še je upanje. Namesto, da uporabljamo te plastične izdelke, ki uničujejo naš planet, lahko uporabljamo konopljino plastiko. Konoplja je najboljši proizvajalec celuloze na svetu in je biorazgradljiva.
Iz konoplje se lahko naredi biokompozitna plastika, kjer je lahko del organske mešanice ali pa združena s sintetičnim polimerom. Študije so ugotovile, da je konopljina plastika 2,5x močnejša in 5x trdnejša kot tradicionalna plastika narejena iz polipropilena.
Od časa, ko je Henry Ford izumil prototip konopljinega avta je že skoraj stoletje. To naj bi bila izjemna inovacija, namesto tega pa je leta 1937 »Marihuana Tax Act« prepovedoval konopljo. Več o konopljinem avtu Henryja Forda si lahko preberete v prispevku tukaj. V modernem obdobju je le nekaj avtomobilskih podjetij, ki sledijo Fordovi ideji. Obstajajo konopljini avtomobili, ki so lažji od jekla in lahko vzdržijo 10x večje udarce brez vdolbin.
Ostali proizvodi iz konopljine plastike vključujejo sončna očala, pasje igračke, plastične vreče in še mnogo več.
3. PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA S PESTICIDI
V nasprotju z lanom in bombažem, ki predstavljata do 50 % porabe vseh pesticidov za naš planet, je konoplja naravno precej dobro odporna na škodljivce. To pomeni, da pri rasti ne potrebuje herbicidov ali pesticidov.
Ko zemljo okužimo s pesticidi, lahko hitro zaidejo v vodne vire kot so oceani, reke in ribniki. Tako lahko škodujejo ribam in drugim bitjem, ki živijo v vodi. Še bolj grozljivo pa je, da se pesticide povezuje s prirojenimi invalidnostmi, ADHD, Alzheimerjevo in drugimi boleznimi. Zato pesticidi niso škodljivi samo za okolje vendar tudi za naše zdravje.
Z uporabo konoplje bi se lahko izognili mnogim zgoraj omenjenim težavam.
4. KONOPLJA ČISTI PRST
Ena najbolj izjemnih lastnosti konoplje je, da se spopada z onesnaženostjo. Medtem ko moderna industrija onesnažuje, ima konoplja obraten učinek. Konoplja lahko odstrani radioaktivne strupe in težke kovine iz onesnažene prsti. Do tega pride skozi fitoremediacijo, procesom absorpcije strupov skozi konopljine hitro rastoče korenine. Rastlina lahko te strupe shrani ali pa jih spremeni v druge neškodljive elemente.
Italijanska študija objavljena v »Plant and Soil« leta 2003 je prikazala fascinanten rezultat. Ugotovili so, da konoplja lahko absorbira nikelj, krom in kadmij iz zemlje. Visoke koncentracije težkih kovin pa so imele minimalen učinek na morfologijo rastline. Za fitoremediacijo, so konopljo uporabili celo v Černobilu in okolici, za namen čiščenja zemlje po jedrski katastrofi.
KONOPLJA V ČERNOBILU
Konoplja lahko raste v raznolikih tipih prsti in terenih. Ima korenine, ki pomagajo držati prst skupaj in preprečujejo zemeljsko erozijo. Poveča pa lahko tudi vsebnost mikrobov v prsti. Njeni listi in stebla so prav tako bogata s hranili. Po žetvi se te dele lahko vrne zemlji za obnovo in naslednje leto je prst še bogatejša.
5. KONOPLJA KOT IZJEMNO BIOGORIVO
Predstavljajte si, da bi obstajal neškodljiv vir goriva, ki bi ga lahko proizvajali vsi in bi bil popolnoma obnovljiv. Takšen material pravzaprav naš planet pozna že tisočletja in v preteklosti so ljudje prepoznavali koristi konoplje na mnogih področjih.
Konoplja se transformira v biodizel z 97 % učinkovitostjo. Prav tako izgoreva pri nižjih temperaturah kot katerokoli drugo biogorivo. Ko ga uporabimo pri dizelskih motorjih, izniči vonj izpuha in ga nadomesti s prijetnim vonjem konoplje.
Z mnogimi kilometri, ki jih naredimo z našimi vozili bi tranzicija k konopljinem biodizlu izboljšala planet kilometer za kilometrom.
6. KONOPLJINE TKANINE NE VSEBUJEJO KEMIČNIH OSTANKOV
Večina sintetičnih vlaken uporabljenih danes je proizvedenih na osnovi polimernih petrokemičnih materialov (zelo strupenih materialov). Za proizvodnjo je potreben energijsko intenziven proces, kjer izgorevajo velike količine plina, premoga in nafte. Če to še ni dovolj, takšen proizvodni proces v zrak sprošča strupene emisije in ob enem pušča strupene ostanke v vlaknih. Ne preveč prijetna realnost.
Mikroplastika
Mikroplastika so delčki kateregakoli takšnega tipa plastike, ki so manjši od 5 mm. 35 % vse mikroplastike v morju prihaja iz tekstila/oblačil. Primarno se to zgodi zaradi obrabe oblačil iz poliestra, akrila in najlona. Pogosto med procesom pranja oblačil. Prav tako pa se plastika akumulira v zraku in zemeljskih ekosistemih. Ker je degradacija plastike tako dolg proces, je velika verjetnost, da mikroplastiko zaužijejo mnogi organizmi. To pa zelo negativno vpliva tako na kopenske, kot morske, rečne, jezerske in zračne organizme, ki imajo naš planet za življensko okolje.
Koristi konoplje lahko najdemo tudi tukaj. Konopljina vlakna so enostavno odstranjena iz rastline in lahko ustvarijo oblačila z ničelno vsebnostjo kemijskih ostankov. Konoplja je tudi zelo vzdržljiva kot tkanina in odporna na UV svetlobo.
7. KONOPLJA VARČUJE Z VODO
Za proizvodnjo 1 kg bombaža se porabi približno 20.000 litrov vode (kar je za približno eno kratko majico in kavbojke). Pravzaprav je bombaž ena od poljščin, ki je najbolj odvisna od vode in hitro izčrpava naše vire pitne vode. Medtem pa konoplja potrebuje minimalno namakanje v primerjavi z bombažem. Študija iz Velike Britanije, ki je primerjala bombaž s konopljo je ugotovila, da konoplja potrebuje le približno 2.500 litrov za 1 kg.
Glede na to, da je konoplja zelo primerna za proizvodnjo vlaken, je boljša izbira za planet in živa bitja jasna.
Z ZAVEDANJEM V PRIHODNOST
Naša planet Zemlja je zelo poseben košček sončnega sistema. Raznovrstnost rastlinskega in živalskega sveta je izjemna. Narava nam daje vse kar potrebujemo za življenje. Pomislimo tudi na to, da mi potrebujemo naravo, narava pa ne potrebuje nas. Tako se vsak dan spomnimo, kaj nam pomeni in stremimo k dejanjem, ki bodo ščitila in ohranjala naše okolje.
Čas je, da konoplja pridobi nazaj svoje zasluženo mesto najbolj trajnostne in raznovrstne rastline na Zemlji. Čas je, da se revolucija konoplje začne in spregledamo kakšne so prave koristi konoplje. Za konec pa še citat avtorja Hererja:
»Nisem prepričan ali bo konoplja rešila planet…vendar vem, da je edina stvar, ki ga lahko«
Jack Herer
Za še več vsebin se obrnite na Zmajev Blog, kjer boste našli tudi informacije o tem, kako konoplja pomaga človeku.
Sledite nam lahko tudi na spodnjih družbenih omrežjih in ne zamudite novih vsebin.