Kortizol je hormon, ki regulira širok spekter telesnih procesov, vključno z metabolizmom in imunskim odzivom. Prav tako ima zelo pomembno vlogo pri telesnem odzivu na stres. Učinki kortizola se izražajo pri nadzoru krvnega sladkorja ter posledično regulacijo metabolizma, protivnetni funkciji, vplivu na grajenje spomina, nadzoru ravni soli ter vode, vplivu na krvni tlak in pomoči pri razvoju zarodka v telesu. Pri mnogih vrstah je kortizol prav tako odgovoren za sprožanje procesov povezanih s porodom oziroma skotenjem.
Kortizol je glavni telesni stresni hormon. Predstavljamo si ga lahko kot notranji alarmni sistem. Deluje z določenimi deli naših možganov za nadzor razpoloženja, motivacije in strahu. Kortizol proizvaja nadledvična žleza, ki se nahaja na vrhu ledvic.
Kortizol ima pomembno vlogo pri mnogih stvareh, kjer je vpleteno naše telo. Nekaj primerov spodaj:
- Upravlja telesno porabo ogljikovih hidratov, maščob in proteinov.
- Znižuje raven vnetij.
- Regulira naš krvni tlak.
- Povečuje krvni sladkor (glukozo).
- Upravlja naš spalno-budni cikel.
- Povečuje raven energije za obvladovanje stresa in za tem povrne ravnovesje.
Več o učinku kanabinoidov na stres in tesnobo si lahko preberete tukaj.
KAKO DELUJE?
Izločanje kortizola v glavnem nadzorujejo tri regije telesa, ki med seboj komunicirajo. To so hipotalamus v možganih, hipofiza in nadledvična žleza.
Naša hipotalamus in hipofiza (oba se nahajata v možganih) lahko zaznata raven kortizola v krvi. Če je raven prenizka, možgani prilagodijo količino proizvedenih hormonov. Nadledvična žleza pa ta signal zazna in prilagodi količino sproščenega kortizola ter ga po krvi transportira po celotnem telesu.
Bolj natančno, ko je raven kortizola v krvi nizka, skupina celic v hipotalamusu sprosti hormon, ki sprošča kortikotropin. To povzroči, da hipofiza izloča v kri še en hormon imenovan adrenokortikotropni hormon. Nadledvična žleza zazna visoko raven tega hormona, ki posledično stimulira sproščanje kortizola v krvni obtok. Ko se raven kortizola v krvi poveča, se začne blokada sproščanja hormona, ki sprošča kortikotropin iz hipotalamusa in adrenokortikotropni hormon iz hipofize. Kot posledica, se raven adrenokortikotropnih hormonov začne zniževati, kar vodi tudi v padec ravni kortizola. To imenujemo negativna povratna zanka.
Receptorji kortizola se nahajajo v večini celic našega telesa in prejemajo ter uporabijo hormone na različne načine. Tako ima lahko veliko različnih učinkov, odvisno na katere celice vpliva. Naše potrebe se iz dneva v dan spreminjajo. Na primer, ko je naše telo v stanju visoke pripravljenosti, kortizol lahko spremeni ali pa zaustavi telesne funkcije, ki so v napoto. To lahko vključuje prebavni ali pa reproduktivni sistem, imunski sistem, ali pa celo naš proces rasti. Včasih pa naša raven kortizola lahko tudi prestopi prag optimalnega.
Raven kortizola tekom dneva niha, vendar je navadno višja zjutraj, ko se zbudimo ter nato pada tekom dneva. To je dnevni ritem kortizola. Pri ljudeh, ki delajo ponoči je ta ritem ravno obrnjen na glavo. To pomeni, da je čas sproščanja kortizola jasno povezan z vzorcem vsakodnevne aktivnosti.
PREKOMEREN STRES
V primeru stresa, se sprošča večja raven kortizola in pomaga telesu prilagoditi odziv. Ko določen pritisk ali nevarnost mine, naj bi se raven kortizola v telesu umirila. Naše srce, krvni tlak in drugi telesni sistemi se normalizirajo. Kaj pa se zgodi v primeru, ko smo izpostavljeni nenehnem stresu in notranji alarm ostane aktiven?
To lahko popolnoma vrže iz ravnovesja naše najpomembnejše telesne funkcije. Vodi pa lahko k mnogim zdravstvenim težavam, ki poleg drugih vključujejo tudi:
- tesnobo in depresijo,
- glavobole,
- srčne bolezni,
- težave s spominom in koncentracijo,
- prebavne težave,
- motnje pri spanju,
- pridobivanje teže.
PREVISOKA RAVEN KORTIZOLA
Previsoka raven kortizola v telesu skozi daljši čas lahko vodi do stanja imenovanega Cushingov sindrom. Ta sindrom lahko povzroči mnogo faktorjev kot je tumor, ki proizvaja adrenokortikotropni hormon (in posledično poveča sproščanje kortizola) ali pa uživanje določenih zdravil. Simptomi vključujejo:
- hitro pridobivanje teže vidno večinoma na obrazu, prsnem košu in trebušnem delu v nasprotju z vitkimi rokami ter nogami.
- Spran in okrogel obraz.
- Visok krvni tlak.
- Osteoporozo.
- Spremembe kože (modrice in vijolične brazgotine raztezanja).
- Šibkost mišic.
- Spremembe razpoloženja, ki se odražajo kot tesnoba, depresija ali razdraženost.
- Povečana žeja in pogostost uriniranja.
Visoka raven kortizola skozi daljši čas lahko povzroči tudi pomanjkanje spolnega nagona in pri ženskah so lahko menstruacije neredne, manj pogoste ali pa se popolnoma prenehajo.
Dodatno pa se že dolgo povezuje povečano raven kortizola oziroma oslabljeno regulacijo kortizola s številnimi psihičnimi stanji, kot so tesnoba in depresija. Težava pa je, da te povezave strokovnjaki še ne razumejo najbolje.
PRENIZKA RAVEN KORTIZOLA
Prenizka raven kortizola je lahko posledica nepravilnega delovanja hipofize ali nadledvične žleze. Če telo ne proizvaja dovolj tega hormona, imamo stanje, ki se imenuje Addisonova bolezen. Navadno se simptomi pojavijo skozi čas. Simptomi vključujejo:
- Spremembe kože, kot so temnenje brazgotin in delov kože v pregibih.
- Utrujenost večino časa.
- Šibkost mišic, ki se povečuje.
- Driska, slabost in bruhanje.
- Izguba apetita in teže.
- Nizek krvni tlak.
Brez terapije, to stanje lahko ogroža naše življenje. Potrebna je nujna ocena s strani endokrinologa, če se sumi, da je diagnoza stanja Cushingov sindrom ali Addisonova bolezen.
KAKO PA V PROCES VSTOPA KONOPLJA?
Raven hormonov v telesu se naravno spreminja glede na dan ali noč ter v kateri fazi življenja je človek (adolescenca, nosečnost, menopavza itd.). Hormoni lahko postanejo neuravnovešeni v katerikoli fazi življenja. Ta neravnovesja so lahko tudi del sile, ki vodi v kronična obolenja. Dodatno pa je danes še eden večjih izzivov učinek strupenega okolja na naše hormone – plastika, industrijske kemikalije ter pesticidi močno lahko vplivajo na naš endokrini sistem.
Poleg tega, da se manj izpostavljamo takšnim strupom, so tudi načini kako lahko podpiramo zdravje hormonov skozi hrano, zelišča in fizično aktivnostjo. Tukaj v proces tudi vstopa konoplja in fitokanabinoidi.
VPLIV CBD NA HORMONE
Obstajajo trije glavni načini vpliva CBD na spremenjeno delovanje hormonov v telesu.
Sinteza
Kanabinoidni receptorji se nahajajo na ključnih žlezah v telesu. Ko naši endokanabinoidi aktivirajo te receptorje, to lahko spremeni sproščanje hormonov ter njihov učinek na ciljne organe. Ker lahko CBD tudi vpliva na kanabinoidne receptorje (posredno), ima tudi sposobnost spremeniti sintezo in sproščanje hormonov. Večina sprememb v sintezi hormonov in njihovem sproščanju se začne v hipotalamusu, ko je aktiviran receptor CB1. To sproži verigo hormonskih sporočil, ki se prenašajo na druge žleze in te posledično, kot odziv sproščajo svoje hormone.
Odziv
Kanabinoidi kot je CBD lahko vplivajo na »količino« sporočil, ki jih prejme ciljni organ s strani hormona. Kanabinoidi lahko povečajo ali zmanjšajo občutljivost celičnega receptorja. To pomeni, da lahko povečajo ali pa zmanjšajo količino sporočil oziroma z drugimi besedami moč sporočila.
Razgradnja
Hormoni se morajo po koncu svoje naloge počistiti in razgraditi, da se lahko trajnostno ohranja ravnovesje v telesu. Kanabinoidi kot je CBD lahko vplivajo na hitrost delovanja encimov, ki razgrajajo hormone.
KORTIZOL IN KANABINOIDI
Kratkoročni dvigi kortizola v telesu so koristni, saj nam omogočajo zavedanja potencialno nevarnih stvari v okolju, ki bi lahko ogrozile naše preživetje. Na žalost pa naši možgani vidijo stvari kot so plačevanje računov, delovne obveznosti in dogodke v razmerju do drugih ljudi tudi kot grožnjo našemu preživetju. Tako močno, da lahko vodijo do kroničnega sproščanja kortizola in nerešenega stresa.
CBD ima kar izjemno funkcijo uravnavanja stresa. Učinkuje kot zavorni sistem stresnega odziva, tako da vpliva nanj (posredno) skozi kanabinoidne receptorje v hipotalamusu. CBD signalizira nadledvični žlezi, da naj se umiri s proizvodnjo in sproščanjem kortizola. Študije (1, 2, 3) so pokazale, da CBD lahko modulira izhod kortizola in je eden glavnih razlogov za pomiritvene učinke pri mnogih.
Kaj pa THC?
Študija o učinkih kanabinoidov na raven kortizola v telesu je ugotavljala kakšen vpliv ima Delta-9-THC na raven kortizola v telesu. Študija je bila izvedena na ljudeh, ki so kronični uporabniki in na zdravih posameznikih, ki niso kronični uporabniki. Ugotovili so, da je osnovna raven kortizola zelo podobna med obema skupinama. Odmerjanje THC pa je dvignilo raven kortizola iz osnovne, sorazmerno z odmerkom. Opazili so pa skupinski učinek pri skupini, ki pogosto uporabljajo konopljo. V primerjavi s kontrolno skupino so pokazali otopel dvig kortizola. Kasnejša analiza je pokazala, da je ta skupinski učinek bil rezultat najvišjega odmerka THC.
Raziskava povzema, da je Delta-9-THC dvignil raven kortizola v obeh skupinah. Odmerjanje placeba THC ni imelo učinka na normali dnevni ritem kortizola. Ravno obratno pa je bil pri aktivnih odmerkih THC, normalen upad kortizola zmanjšan. Rezultat tega je bila enaka ali višja raven kortizola (brez odmerka THC pa bi bila nižja).
BODIMO PREVIDNI
Kortizol je zelo pomemben element našega telesa. Lahko smo videli, da je sistem uravnavanja ravni kortizola zelo občutljiv in kompleksen. Neuravnovešeno delovanje sistema in posledično ravni kortizola pa lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav. Od nevzdržnih ravni stresa, do raznovrstnih kroničnih bolezni. Tako kot na druge telesne sisteme, kanabinoidi tudi tukaj lahko pomagajo pri uravnavanju na raznovrstne načine. Večinoma preko procesov sinteze, odziva ter razgradnje. Seveda pa so za dolgoročne učinke ter natančno odmerjanje potrebne še nadaljnje raziskave.
Sledite nam na Facebook strani ali pa se prijavite na novice ter ne zamudite novih prispevkov ter ponudb. Pretekle prispevke si lahko preberete na Zmajevem Blogu, v naši spletni trgovini pa si lahko ogledate aktualno ponudbo izdelkov.
G. D. C.
18. 11. 2021
