Dopamin je nevrotransmitor, vključen pri nagrajevanju, motivaciji, pozornosti in celo regulaciji telesnega gibanja. Lahko ima tudi močan vpliv na naše čustvene odzive. Optimalna raven dopamina je ključna za naše najboljše fizično in psihično stanje. Ko je dopamin sproščen v večjih količinah ustvari občutek užitka in nagrade, kar nas motivira, da ponovimo specifično vedenje. Obratno pa je nizka raven dopamina povezana z zmanjšano motivacijo in navdušenostjo za stvari, ki bi navduševale večino ljudi. Ravni dopamina so navadno dobro regulirane znotraj živčnega sistema vendar obstajajo dejanja, ki naravno dvignejo ravni dopamina. Uživanje veliko proteinov, manj nasičenih maščob, probiotikov, telesna aktivnost, spanje, poslušanje glasbe, meditacija, izpostavljanje sončni svetlobi ter uporaba prehranskih dopolnil. Tukaj pa se vključuje tudi konoplja.
Ko pomislimo na finančne uspehe, uspehe v življenju, osebnih razmerjih, športu, imamo najpogosteje v mislih zmage in poraze. Nekaj v naših možganih in telesu mora voditi evidenco vsega tega. Ali sem zmagal, ali sem izgubil? Kaj nas razočara? Zaradi česa bomo slavili?
Motivacija po več
Zelo pogost primer je bogastvo. Nekdo ima 100.000 denarnih enot. Njegovo dojemanje bogastva je zelo močno povezano s številko, ki jo vidi na računu. Ta številka pa se spremeni v kemični signal, ki je močno povezan s številom denarnih enot v preteklosti. Če je teh enot sedaj več, se naravno sprosti dopamin.
Tako tudi prihaja do razvoja, ki ga lahko opazimo okoli nas. To nas namreč motivira, da zasledujemo nove stvari, inoviramo, gradimo in ustvarjamo. Prav tako pa v nas ustvarja željo po novih stvareh. Dopamin se pogosto opisuje kot signal nagrajevanja, vendar bi bila bolj natančna definicija, da vzpodbuja motivacijo in hrepenenje po iskanju nagrad. Dodatno pa je tudi način s katerim določimo, kje točno smo v življenju ter kako dobro oziroma slabo smo se do sedaj odrezali. To se lahko dogaja zelo kratkoročno, kot pri vsakodnevnem zbujanju ali pa dolgoročno pri retrospektivi na svoje življenje, dokončanju večletnega projekta in podobno.
Vse omenjeno pa je odvisno od tega koliko dopamina se je sprostilo v telesu v preteklih dnevih, mesecih, letih in je podzavestno. Dopamin je snov, ki ustvarja našo percepcijo časa, merilnik intervalov. V prispevku bomo spoznali kaj točno je dopamin, kako deluje, kako lahko nanj vplivamo, zakaj je izjemno pomemben ter kakšen je njegov odnos s konopljo.
KAJ TOČNO JE DOPAMIN?
Dopamin ima zelo pomembno vlogo v telesu in možganih. Nastaja tudi v rastlinah in pri večini živali. V možganih deluje kot nevrotransmitor, kar je snov ki jo sproščajo nevroni (živčne celice) za pošiljanje sporočil drugim živčnim celicam. Nevrotransmitorji nastajajo v specifičnih delih možganov vendar imajo sistematski učinek na mnogo regij. V možganih imamo več izrazitih dopaminskih poti. Ena od njih ima veliko vlogo pri motivacijski komponenti vedenja, motiviranega z nagrado. Pričakovanje večine tipov nagrad poveča raven dopamina v možganih. Tudi mnogo zdravil, ki povzročajo odvisnost, povečajo sproščanje dopamina ali pa po sproščanju blokirajo povratek dopamina v nevrone. Ostale dopaminske poti v možganih pa vplivajo na motoriko in uravnavanje sproščanja raznovrstnih hormonov. Te poti in celične skupine predstavljajo dopaminski sistem, ki je nevromodulatoren.
Funkcije izven centralnega živčnega sistema
Izven centralnega živčnega sistema dopamin primarno deluje kot lokalni parakrini prenašalec informacij. V žilah zavira sproščanje norepinefrina (noradrenalina) in deluje kot vazodilatator (v normalnih koncentracijah). V ledvicah povečuje izločanje natrija in urina. V trebušni slinavki znižuje proizvodnjo inzulina, v prebavnem sistemu pa zmanjšuje gibljivost prebavil in ščiti črevesno sluznico. Prav tako je prisoten v imunskem sistemu, kjer zmanjšuje raven limfocitov. Z izjemo žil je dopamin v vsakem perifernem sistemu ustvarjen lokalno in učinkuje v okolici celic, ki so ga sprostile.
V popularni kulturi in medijih je dopamin pogosto predstavljen kot glavna snov, ki povzroča občutek užitka. Trenutno mnenje v farmakologiji pa je, da dopamin daje motivacijski pomen. Z drugimi besedami, dopamin signalizira zaznano motivacijsko pomembnost (zaželenost) izida. S tem poganja vedenje organizma k doseganju izida (cilja) ali pa odmiku stran od njega.
Negativni užitki
Sproščanje dopamina nam lahko prinesejo tudi aktivnosti kot so seks ali pa brskanje po spletu in družbenih omrežjih. Težava pa niso užitki, vendar užitki, ki jih izkusimo brez predhodne zahteve po zasledovanju le teh, kar je za človeka lahko zelo škodljivo. Dodatno je problem v bližini in dostopnosti teh užitkov. Ljudje prekomerno »uporabljajo« dopamin iz različnih virov (pogost pojav pri mnogih tehnologijah). Prav tako pa problem predstavlja kontekst (npr. Tik Tok posnetki), ki je dandanes zelo netipičen. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da pišemo s palci, kar je relativno majhna sprememba. Druga, večja sprememba pa je prostorsko-časovna. Navadno (pred izjemnim digitalnim razvojem) smo hodili iz ene sobe v drugo, iz travnika v gozd, iz dvorišča v hišo. Zdaj pa lahko dobimo deset tisoč kontekstnih vsebin v 30 minutah uporabe Instagrama ali Tik Toka.
Znanost ugotavlja, da bodo v današnjem svetu uspešni tisti, ki si bodo lahko ustvarili svoje, notranje omejitve oziroma notranjo kontrolo teh aktivnosti. Pozitivna prihodnost bo v samoregulaciji. Ko se vprašamo po vzroku slabe volje ali razmišljamo o depresiji, imamo morda le prenasičenost z dopaminom in se moramo ustaviti. Ustaviti moramo interakcije, ki povzročajo takšno obnašanje. Potem pa se bo zadovoljstvo vrnilo. Bistveno je, da ne obstanemo v stanju izmenjavanja med viški in depresijami oziroma med bolečino in užitkom.
SEGMENTIRANJE ČASA IN DOPAMIN
Eno od zanimivih vprašanj o možganih je, kako segmentiramo čas? Nedavno je bilo narejenih nekaj zanimivih raziskav, ki so pokazale zanimive rezultate na primeru ogleda športne tekme. Neodvisno od ekipe, ki doseže točko (tudi če tista za katero ne navijamo), se pojavi kratek, šibek sunek dopamina, ki nam pove, da je bil to en segment časa. Tako je dopamin tudi prvi način segmentacije časa. Drugi, nekoliko bolj nenavaden pa je naše mežikanje. Vsakič ko se nam oči zaprejo, ponastavimo našo percepcijo sveta. Frekvenca mežikanja je določena glede na osnovno raven dopamina v možganih. Ko so ljudje navdušeni in ne mežikajo pogosto, pravzaprav ne segmentirajo časa normalno.
Zato so tudi ljudje z depresijo močno osredotočeni na preteklost. Vedno razmišljajo in premlevajo preteklost. Ko pa se jim spremeni raven dopamina na zdravo raven, začnejo mnogo bolj razmišljati o prihodnosti in so bolj prisotni v sedanjosti. Tako nastaja razmerje med percepcijo časa in mežikanja ter dopamina in mežikanja. Naša konceptualizacija časa je močno povezana z viški dopamina in s kakšno frekvenco se pojavljajo. Zato lahko človek, ki preživi več časa v globoki meditaciji, začne razvijati intuitivno notranjo predstavo s prelivajočim časom, oziroma ohranja ravnovesje dopamina. To pomeni, da ima človek kontrolo nad tem kar se dogaja zunaj ter nad konceptualizacijo svojega življenja.
Prelivanje prostora in časa
Ko ima človek nizko raven dopamina navadno precenjuje čas, ko pa ima visoko raven pa ga podcenjuje. Na primer, moramo ujeti letalo in smo v naglici. Stojimo v vrsti za prijavo na letališču. V tem trenutku se nam zdi, da se oseba pred nami premika zelo zelo počasi. V resnici je naše dojemanje/ hitrost slike (angl. »frame rate«) hitrejše. Podobno se zgodi pri prebiranju sporočil, brskanju po spletu, pregledovanju socialnih omrežij. Občutek imamo, da se čas premika zelo hitro. To pomeni, da čas delimo na manjše delce, bolj podrobno ga segmentiramo.
Nasprotno pa mnogo ljudi, ki doživi prometno nesrečo, trenutek nesreče doživi skoraj v počasnem posnetku. V tem primeru je »frame rate« manjši, oziroma vzamemo večje kose časa ter manj podrobno segmentiramo.
Dopamin je del dinamičnega procesa s katerim prilagajamo percepcijo časa. Če bi imeli zelo natančno zaznavanje časa, do minute natančno, bi to pomenilo zelo redne intervale sproščanja dopamina. Seks in spanje sta aktivnosti, kjer imata čas in prostor zelo »prelivajoče« razmerje. Zelo težko je zaznavati prostor in čas ko spimo. To je tudi narava spanja, kjer naredimo en zelo dolg mežik in prenehamo z zaznavanjem zunanjih informacij. Tako se v spanju dogajanje lahko zdi zelo počasno ali pa izjemno hitro. Čas in prostor sta zelo prelivajoča, medtem ko sta v budnem času močno zasidrana z zaznavanjem fizičnih dogodkov, dražljajev iz okolja. Percepcija le teh pa je regulirana s količino dopamina v sistemu.
POMANJKANJE DOPAMINA
Simptomi pomanjkanja dopamina so odvisni od različnih vzrokov. Na primer, oseba s Parkinsonovo boleznijo bo izkusila zelo drugačne simptome kot oseba z nizko vrednostjo dopamina zaradi uporabe zdravil ali drog. Nekaj pomembnih bolezni živčnega sistema je povezanih z napačnim delovanjem dopaminskega sistema. Nekatera ključna zdravila za njihovo zdravljenje delujejo na način, da spreminjajo učinke dopamina. Parkinsonova bolezen je degenerativno stanje, ki povzroča tresavico in oslabitev motoričnih sposobnosti. Povzroča jo izguba nevronov, ki izločajo dopamin na področju srednjih možganov, ki se imenuje »substantia nigra«. Prav tako je dokazano, da se pri shizofreniji pojavijo spremenjene ravni dopaminske aktivnosti in večina zdravil s katerimi se zdravi, vsebujejo antagoniste dopamina, ki znižujejo njegovo aktivnost. Podobna zdravila, ki delujejo kot antagonisti dopamina so tudi ena bolj učinkovitih proti slabosti. Prav tako sta sindrom nemirnih nog in motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) povezana z zmanjšanjem aktivnosti dopamina.
Spodaj je naštetih nekaj znakov in simptomov zdravstvenih stanj povezanih s pomanjkanjem dopamina:
- Mišični krči, krči in tresavica,
- bolečine,
- otrdelost mišic,
- izguba ravnotežja,
- zaprtje,
- težave pri hranjenju in požiranju,
- izguba ali pridobitev teže,
- GERD,
- pogosta pljučnica,
- motnje spanja,
- nizka raven energije,
- težave s fokusom,
- počasno gibanje in govorjenje,
- utrujenost,
- nemotiviranost,
- izjemna žalost in jokavost,
- spremembe razpoloženja,
- brezup,
- slaba samozavest,
- tesnoba,
- misli samo-poškodovanja in samomora,
- halucinacije.
Vzroki za pomanjkanje dopamina
Nizka vrednost dopamina je povezana z mnogimi psihičnimi zdravstvenimi stanji vendar direktno ne povzroča ta stanja. Najbolj pogosta stanja, ki so povezana s pomanjkanjem dopamina so:
- depresija,
- psihoza (vključno s halucinacijami in blodnjami),
- Parkinsonova bolezen.
Strokovnjaki prav tako mislijo, da zloraba zdravil ali drog lahko vpliva na raven dopamina. Študije ugotavljajo, da redna uporaba zdravil ali drog lahko spremeni prag, ki je potreben za aktivacijo dopaminskih celic in signaliziranja. Narejena škoda pomeni, da je ta prag zdaj višji in človek težje izkusi pozitivne učinke dopamina. Prav tako imajo te osebe močno zmanjšano raven D2 dopaminskih receptorjev in sproščanja dopamina.
Dodatno pa lahko tudi hrana, ki vsebuje veliko sladkorja in nasičenih maščob zavira dopamin. Pomanjkanje proteinov v prehrani pa lahko pomeni, da nimamo dovolj I-tirozina, aminokisline, ki pomaga pri ustvarjanju dopamina v telesu. Ena od študij pa je tudi pokazala, da imajo ljudje s prekomerno telesno težo in določenim genom večjo verjetnost za pomanjkanje dopamina.
Merjenje ravni dopamina
Zaenkrat ne poznamo zanesljivega načina merjenja ravni dopamina v možganih. Obstajajo samo nekateri posredni načini za določanje neravnovesja ravni dopamina v možganih. Zdravniki lahko izmerijo gostoto dopaminskih prenašalcev, ki pozitivno korelirajo z živčnimi celicami, ki uporabljajo dopamin. Test vključuje vbrizganje radioaktivnega materiala, ki se veže na dopaminske prenašalce, ki jih zdravniki lahko izmerijo s kamero.
Doktor preveri simptome posameznika, vpliv življenjskega stila in zdravstveno zgodovino, da lahko določi potencialno stanje osebe povezano z nizko ravnjo dopamina.
DOPAMIN IN KANABINOIDI
Znano je, da kratkoročna uporaba konoplje indirektno poveča raven dopamina v možganih. Sami kanabinoidi ne delujejo direktno na dopaminske nevrone temveč preko endokanabinoidnega sistema (ECS). ECS začasno zavira GABA (Gamma-Aminobutryric Acid) zaviralce. GABA nevroni so nevroni, ki zavirajo sproščanje dopamina – če jih ECS zavira, se poveča sproščanje dopamina. Več o endokanabinoidnem sistemu si lahko preberete tukaj.
Endokanabinoidi uravnavajo aktivnosti nevrotransmitorjev
Endokanabinoidi in njihovi receptorji imajo vlogo pri več fizioloških procesih, največjo v možganih in pa tudi v različnih perifernih procesih kot so regulacija imunskega sistema, srčno-žilni sistem, reproduktivni endokrini procesi in kontrola metabolizma. V možganih endokanabinoidi sodelujejo pri procesih kot so nadzorovanje gibanja, nocicepcija, možgansko nagrajevanje, učenje in spomin, prehranjevanje, bruhanje, dodatno pa imajo tudi pomembno vlogo pri različnih dogodkih povezanih z razvojem možganov. Ta dolg seznam možganskih funkcij v katerih so močno aktivni endokanabinoidi in kanabinoidni receptorji je plod mnogih študij razvitih v zadnjih 20 letih.
Vključevanje endokanabinoidnega sistema v ta dolg seznam možganskih funkcij pa je najverjetneje posledica njegove sposobnosti interakcije s specifičnim nevrotransmitorjem na več možganskih področjih.
Dopamin je eden od nevrotransmitorjev, ki je pogosto povezan z učinkovanjem kanabinoidov znotraj centralnega živčnega sistema. Premajhna ali prevelika aktivnost dopaminskih poti lahko vodi v stanja, kot sta Parkinsonova bolezen ali shizofrenija, za kateri katere so bile predlagane nove terapije na osnovi kanabinoidov. Večina raziskovalcev se strinja, da so učinki kanabinoidov na delovanje dopamina pogosto indirektni in ga izvajajo post sinaptični ali presinaptični mehanizmi
Konoplja in kratkoročno sproščanje dopamina
Študije so pokazale, da je za kratkoročno pozitivno učinkovanje na dopamin, THC bolj učinkovit kot CBD. V študiji iz leta 1997 (študija na podganah) so ugotovili, da THC stimulira dopaminske nevrone v srednjih možganih. Po skoraj 20 letih pa so potrdili učinke tudi na ljudeh. To je naredil dr. Bassong in ekipa v študiji iz leta 2016. Opozarjajo pa, da z vidika dopamina ni priporočljiva zelo intenzivna uporaba THC, ker s tem lahko povzročimo dolgoročno okvaro dopaminskih nevronov (dolgoročno se raven dopamina lahko zmanjša)
Učinki THC na dopaminski sistem
Znanstveniki so izvedli študije specifično povezane z vplivom THC na dopaminski sistem možganov. Posebej so poudarili, da se je vsebnost THC v konoplji prodani na ulicah povečala za vsaj 3 krat v zadnjih 20 letih. V raziskavi so ugotovili, da THC vpliva na dopaminski sistem na različne načine. THC spremeni proces povratnih informacij celic in dopaminskega sistema. Na celice učinkuje tako, da se veže na kanabinoidni receptor, ki poveča proizvodnjo in sproščanje dopamina. Pri občasni uporabi lahko povzroči kratkoročne učinke kot so znižana raven stresa, stimulacija apetita, težave s kratkoročnim spominom, oteženo sprejemanje odločitev in povečana kreativnost. Pri kronični uporabi pa učinki na dopaminski sistem postanejo večji in lahko vpliva na uporabnika v vsakem trenutku, ne samo v psihoaktivnem stanju.
S pogosto uporabo se možgani prilagodijo. Dopaminski sistem poskuša odpraviti učinke neravnovesja poplav dopamina. To imenujemo »otopelost«, ker zmanjšuje natančnost sistemov na katere vpliva. Nagrade postanejo manj učinkovite, motorične funkcije manj natančne, spomin je oslabljen, motivacija je zmanjšana, težje uravnavamo čustva in uporabniki občutijo več negativnih čustev.
Raziskave ugotavljajo, da se skozi čas lahko te učinke obrne. Ko posameznik preneha z vnašanjem THC v telo, njegovi možgani začnejo okrevati in dopaminski sistem se vrne na raven občutljivosti pred začetkom kronične uporabe THC. Pomembno je vedeti, da THC ne uničuje možganskih celic, samo spreminja način njihovega delovanja. Vedno pa je tveganje, da sproži zaporedje dogodkov, ki vodijo v patološke spremembe možganov.
VEČ NI VEDNO BOLJŠE
Dopamin je pomembna možganska snov, ki vpliva na naše počutje in občutek nagrade ter motivacije. Prav tako pomaga pri regulaciji telesnega gibanja. Navadno telo dobro regulira raven dopamina v telesu vendar obstaja nekaj prehranskih sprememb in sprememb načina življenja, ki lahko naravno povišajo to raven. Uravnotežena prehrana z dovolj proteini, vitamini in minerali, probiotikov in zmerna raven nasičenih maščob lahko pomaga pri ustvarjanju večje ravni dopamina. Prav tako je pomemben način življenja, kjer moramo kvalitetno spati, se gibati, poslušati glasbo, poskusiti z meditacijo in preživljati veliko časa na soncu. Vse te dejavnosti vplivajo na optimalno raven dopamina. Pomanjkanje dopamina ima lahko močan vpliv na kvaliteto življenja človeka, na katero vpliva fizično in psihično. Predvsem pa je tudi pomembno, da se ne ujamemo v past pretiranega sproščanja dopamina, ki bo v današnjem svetu vedno bolj pogosta. Vodi namreč lahko v resne psiho-fizične težave.
Ne zamudite novih zanimivih prispevkov tako, da všečkate našo Facebook stran ali pa se naročite na novice tukaj. Pretekle prispevke si lahko preberete na Zmajevem Blogu. Za ogled aktualne ponudbe izdelkov pa vstopite v našo spletno trgovino.
G. D. C.
11. 11. 2021
