Psihoaktivne snovi so bile za ljudi zanimive že tisočletja. Šele v sedanjem obdobje se je v nekaterih državah začelo intenzivno raziskovati in potencialno aplicirati njihove pozitivne učinke. Od starodavnih ljudstev amazonskega pragozda, do modernega zahodnega sveta. Psihoaktivne snovi se zaradi svojih edinstvenih učinkov prebijajo do uporabnikov po celem svetu. Od široko uporabljenih psihoaktivnih snovi kot je kava, do eksotičnih rastlin amazonskega pragozda. Raznovrstnost in namenskost je izjemna.
Psihoaktivne snovi lahko najdemo v številnih zdravilih, alkoholu, rastlinah in celo živalih. Najbolj pogosto uporabljeni psihoaktivni snovi sta alkohol in kofein. Večina ljudi jih uporablja, da spremeni svoje duševno stanje. Obe sta legalni in dostopni, vendar sta še vedno lahko fizično in psihološko škodljivi če jih zaužijemo v prevelikih količinah. Čeprav so bile ostale psihoaktivne snovi dolgo časa tabu, danes vedno več raziskovalnih ustanov pridobiva financiranja za raziskave na področju uporabe le teh. Tudi nova dognanja o pozitivnih učinkih so pogosta in odpirajo se celo klinike, kjer s psihoaktivnimi snovmi zdravijo raznovrstna zdravstvena stanja (npr. Švica, Izrael…)
V tem prispevku si bomo pogledali, kakšne psihoaktivne snovi poznamo, njihov izvor in kako učinkujejo. Osredotočili se bomo na psihoaktivne snovi pridobljene iz narave in se nekoliko bolj posvetili segmentaciji psihoaktivnih snovi v konoplji.
KAJ JE PSIHOAKTIVNA SNOV?
Izraz psihoaktivna snov ali angleško »psychedelic« je ustvaril angleški psiholog in raziskovalec Humphry Osmond. Je skovanka grških besed za um in dušo (psyche) in predstavo (deloun), ki opisuje učinek LSD na um.
V osnovi obstajata dva načina določitve ali je substanca psihoaktivna snov. Prvi je glede na vez do receptorja in drugi zajema primerjavo učinka substance in kar smatramo za učinke psihoaktivnih substanc. Če je rezultat pozitiven pri prvem, drugem, ali na obeh testih, potem se snov šteje za psihoaktivno .
Z vidika receptorjev pa znanstveniki klasificirajo snov kot psihoaktivno, če se veže na serotoninske 5-HT2A receptorje (5-HT2AR) kot agonist ali delni agonist (navadno triptaminske spojine, ki so kemično podobne serotoninu). Halucigenski učinek vezave agonista je posredovan skozi 5-HT2AR signalno pot, povezano z receptorji. To pot se še ne razume povsem, vendar raziskovalci menijo, da v teoriji vključuje aktivacijo encima fosfolifaza C, kar vodi v nastanek inozitol fosfatov in diglicerola (signalnih molekul). To povzroči sproščanje kalcijevih ionov iz endoplazemskega retikuluma v celici. Še vedno pa je odprta možnost, da so v celotno psihoaktivno izkušnjo vključeni tudi drugi serotoninski receptorji.
VRSTE PSIHOAKTIVNIH SNOVI
Psihoaktivne ali z drugim izrazom psihotropne snovi je izraz uporabljen za substance, ki spremenijo človekovo psihično stanje tako, da vplivajo na način delovanja možganov in živčnega sistema. To lahko vodi do omame, kar je navadno primarni razlog zakaj se teh snovi ljudje poslužujejo (še zdaleč pa ni edini). Vplivajo lahko na našo percepcijo, razpoloženje, zavest ter podzavest.
Večina psihoaktivnih substanc spada v eno od treh družin kemičnih spojin:
- triptamini (npr. psilocibin, DMT, triptamin),
- fenetilamini (amfetamini, MDMA, metamfetamini) in
- lizergamidi (LSD).
Vse te substance se vežejo na serotoninske receptorje 5-HT2A v možganih, ki modulirajo aktivnosti glavnih povezav senzoričnega dojemanja in kognicije. Lahko jih klasificiramo tudi po njihovem učinku na telo:
- stimulanti (kofein, nikotin, amfetamini, kokain),
- relaksanti (alkohol, benzodiazepin),
- opioidi (različne protibolečinske substance, kot so kodein, morfij, heroin) in
- halucigeni (psilocibin, LSD, ketamin, pejot).
Med vsemi kategorijami, konopljo težko uvrstimo v eno od njih. Namreč učinki so lahko (odvisno od vrste konoplje) zelo podobni ostalim psihoaktivnim snovem, vendar deluje na povsem drugačen način (veže se na CB1 in CB2 receptorje), preko endokanabinoidnega sistema. Več o endokanabinoidnem sistemu in njegovem delovanju si lahko preberete tukaj. Tako je konoplja prav posebna vrsta rastline, s pomočjo katere se ob pravih razmerjih kanabinoidov lahko doseže marsikateri učinek. Spodaj bomo začeli z najbolj znanimi aktivnimi naravnimi spojinami, ki povzročijo psihoaktivni učinek.
Psilocibin
Psilocibin je halucigena spojina, ki jo naravno najdemo v določenih gobah v Evropi, Južni Ameriki, Mehiki in ZDA. Gobe, ki vsebujejo psilocibin, se imenujejo tudi »čarobne« gobe. Psilocibin se navadno uporablja kot rekreativna substanca, ki lahko vzpodbudi občutek evforije ter vpliva na senzoriko.
Najbolj pogoste telesne in psihične reakcije so:
- Občutki sprostitve (podobno manjši količini s THC bogate konoplje)
- Živčnost, paranoja in panična reakcija.
- Introspektiva / spiritualna izkušnja
Psilocibin deluje tako, da aktivira serotoninske receptorje, najbolj pogosto v velikih možganih. Učinek psilocibina je viden po približno 30 minutah od zaužitja in lahko traja od 4-6 ur. Moč učinka pa je odvisno od vrste gob, izvora, pogojev rasti, časa pobiranja, zaužitja svežih ali suhih gob (v suhih je količina psilocibina približno 10x večja). Vedno več študij ugotavlja, da je psilocibin v pravilnih odmerkih lahko izjemno zdravilo za depresijo in druge psihične bolezni. Znano pa je tudi, da psilocibin ne povzroča odvisnosti ali kompulzivne uporabe.
Kot zanimivost, pa obstaja pa tudi teorija “Zadete opice” (angl. “Stoned Ape”), ki jo je razvil pionir na področju raziskovanja psihoaktivnih snovi Terence McKenna. Teorija pa predlaga, da se je v davni zgodovini zgodil velik preskok v človeškem razmišljanju in znatnem povečanju kognitivnih sposobnosti prav zaradi čarobnih gobic oz. psilocibina v njih. Več o teoriji si lahko preberete tukaj.
LSD
LSD je ena močnejših psihoaktivnih spojin. Narejen je iz lizergične kisline, ki jo najdemo v glivah ergot, ki rastejo na ržu in drugih žitaricah. Navadno pa je ustvarjen v ilegalnih laboratorijih.
Učinek bi lahko opisali kot vzpodbujena psihoza. Zamegljena sposobnost prepoznavanja realnosti, racionalnega razmišljanja ter komunikacije z drugimi. Uporabniki imenujejo te izkušnje »popotovanja« (angl. »trips«) in slabe izkušnje »slaba popotovanja« (angl. »bad trips«). Pri nekaterih popotovanjih uporabniki izkusijo prijetne, umsko stimulativne izkušnje, ki prinašajo občutek povečanega razumevanja ali celo razsvetljenja. Slaba popotovanja pa lahko prinesejo grozljive misli ter občutke tesnobe in obupa, ki vključujejo strah po izgubi kontrole, norosti in smrti. Najbolj splošni učinki so:
- Povečan krvni tlak, srčni utrip in telesna temperatura,
- vrtenje in zaspanost,
- izguba apetita, suha usta in potenje,
- ohromelost, šibkost in tresenje,
- impulzivnost in nenadne spremembe čustev, ki so lahko od strahu do evforije, s tako nenadno spremembo, da uporabnik lahko občuti več čustev naenkrat.
DMT
DMT ali dimetiltriptamin podobno kot LSD in psilocibin, prinaša svoje učinke s pomočjo serotoninskih receptorjev (5-HT) v možganih. Nekatere raziskave tudi predlagajo, da se DMT v manjših količinah pojavi v človeških možganih naravno. To vodi do hipoteze, da se sproščanje endogenega DMT pojavi pri poročanjih o nezemeljskih ugrabitvah, spontanih izginotjih in blizu-smrtnih izkušnjah. Vendar je to še vedno zelo kontroverzna tema.
Najbolj splošni pojavi ob uživanju DMT so:
- Povečan srčni utrip,
- vznemirjenost,
- halucinacije, ki pogosto vključujejo radikalno spremenjeno okolje, kot tudi popačenje telesa in prostora.
DMT se pogosto uporablja v različnih kulturah za različne rituale in obrede. Navadno začne hitro delovati, ima intenziven učinek, ki ne traja zelo dolgo. Učinki lahko trajajo 3 ure ali več, če DMT zaužijemo oralno skupaj z MAOI (zaviralci monoaminooksidaze). Primer kombinacije je napitek ajavaske pri mnogih amazonskih plemenih. DMT lahko povzroči zelo resnične privide oz. projekcije mističnih izkušenj, ki vključujejo evforične občutke ter dinamične halucinacije geometričnih oblik. Najdemo ga v raznovrstnih rastlinah kot so Anandenathera peregrina, Anandenathera colubrina in druge. V spodnjem videu si lahko pogledate izkušnjo z ajavasko, kjer nastopajo in komentirajo tudi strokovnjaki iz področja psihoaktivnih snovi.
THC
Tetrahidrokanabinol (THC) je glavna psihoaktivna sestavina v konoplji in eden od več kot 144 kanabinoidov prisotnih v konoplji. Izraz THC se navadno povezuje z Delta – 9 – THC. Domneva se, da se je THC pojavil v konoplji zaradi evolucijskega prilagajanja rastline, predvsem proti plenilcem insektom, UV svetlobe ter okoljskega stresa. Več o THC si lahko preberete nižje v prispevku.
Kot zanimivosti pa bi na koncu tega dela omenili še dve zanimivi psihoaktivni substanci in sicer Pejot (angl. peyote) ter psihoaktivne žabe.
Pejot
Pejot je mali kaktus, katerega glavna aktivna snov je halucigeni meskalin. Že od davnine je bil uporabljen pri domorodcih v Mehiki, in JZ ZDA, kot del tradicionalnih verskih obredov in v zdravilne namene. Meskalin je lahko izvleček pejota ali pa proizveden sintetično v laboratoriju. Najbolj splošni učinki na telo so:
- Povečana telesna temperatura in srčni utrip,
- neusklajeno gibanje (ataksija),
- močno potenje,
- alternativna stanja percepcije in občutkov.
Psihoaktivne žabe
Novo popularna psihoaktivna snov je strup žabe, ki živi predvsem v puščavi Sonoran (Arizona, Kalifornija). Žaba reke Kolorado ali Bufo Alvarius je redka vrsta žabe, ki sprošča strup 5-MeO-DMT. Je zelo močan naraven psihadelik, 4-6 krat močnejši od DMT. Žabe se je včasih za te učinke lizalo, danes pa se njihov strup izvleče, dehidrira ter uživa v obliki prahu. Šamani v Mehiki in JZ ZDA uživajo to snov že zelo dolgo.
Učinki se pojavijo že po 5 minutah po zaužitju. Povzročijo pa močno duhovno popotovanje, ki traja približno 1 uro. Posamezniki opisujejo, da se po izkušnji počutijo prerojene, da so eno z vesoljem in da so se počutili združene z »bogom« med delovanjem.
Mnoge psihoaktivne snovi lahko pripeljejo posameznike do točke razpustitve svojega ega. Pri tem doživijo izjemne transformacije svojega pogleda na svet, povezanosti in razmišljanja. Možgani pri tem lahko delujejo na način, kot bi resetirali računalnik in začeli s svežim namizjem.
Potrebno pa je poudariti, da je lahko za nekatere ljudi uživanje psihoaktivnih snovi lahko zelo nevarno in se ne priporoča brez nadzora ali posvetovanja s strokovnjakom. Navedene izkušnje so bile pridobljene v nadzorovanem, varnem okolju in za namene raziskovanja.
PSIHOAKTIVNE SNOVI V KONOPLJI
Konoplja ima več kot 144 različnih kanabinoidov. Najbolj znana sta kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (THC). THC je glavna psihoaktivna snov v konoplji. Kemična formula za THC opisuje različne izomere, vendar se izraz THC navadno navezuje na izomer Delta-9-THC.
THC je odkril in izoliral kemik Raphael Mechoulam v Izraelu leta 1964. Z ekipo je ugotovil, da je ob kajenju THC absorbiran v krvni obtok ter potuje do možganov, kjer se pripne na naravne endokanabinoidne receptorje. Dokumentarni prispevek povezan z dr. Mechoulamom in odkritjem THC si lahko pogledate v spodnjem videu.
Različne vrste konoplje imajo različne vsebnosti THC in CBD v različnih razmerjih. Navadno ima industrijska konoplja zelo nizke vrednosti THC in večje vrednosti CBD. Obratno pa je pri medicinski konoplji, kjer je raven THC visoka, prav tako pa je lahko visoka raven CBD (ob želji takšnega razmerja).
CBD in THC
Tako CBD kot THC imata enako molekularno strukturo. Vsebujeta 21 ogljikovih atomov, 30 vodikovih atomov in 2 kisikova atoma. Na njun popolnoma različen učinek ob uživanju pa vpliva rahla razlika v razporeditvi atomov. Oba sta kemično zelo podobna našim telesnim endogenim kanabinoidom (endokanabinoidom), kar jima omogoča interakcijo z receptorji. Ta interakcija vpliva na sproščanje nevrotransmiterjev v možganih. Nevrotransmiterji pa so odgovorni za prenašanje sporočil med celicami in imajo veliko vlogo pri npr. bolečini, imunski funkciji, stresu in spanju.
Čeprav imata podobno kemično strukturo pa nimata enakega psihoaktivnega učinka. CBD je tehnično psihoaktiven vendar ne povzroča »okajenosti«, ki je povezana s THC. CBD pa se je pokazal kot odlična pomoč pri uravnavanju tesnobe, depresije in različnih napadov.
Na drugi strani pa se THC veže na CB1 receptorje v možganih in lahko povzroča »okajenost«. CBD se zelo šibko veže na CB1 receptorje, ali pa se sploh ne veže na njih. Če se želi vezati na CB1 receptorje potrebuje THC in v kombinaciji tudi zmanjšuje evforične in druge psihoaktivne učinke THC. Oba kanabinoida imata lahko mnoge pozitivne učinke za mnoga zdravstvena stanja. Pri nekaterih sta uspešna oba, pri drugih pa posamično.
CBD se uporablja za pomoč pri različnih težavah, med katerimi so tudi:
- napadi,
- vnetja,
- bolečina,
- psihoza in duševne motnje,
- vnetje mehurja,
- slabost,
- migrene,
- depresija,
- nespečnost,
THC pa lahko pomaga pri težavah med katerimi so tudi:
- bolečina,
- mišična spastičnost,
- glavkom,
- nespečnost,
- izguba apetita,
THC
Medtem, ko CBD nima znanih stranskih učinkov, THC lahko povzroči sledeče kratkoročne stranske učinke, ki so odvisni tudi od odmerka:
- povečan srčni utrip,
- težave s koordinacijo,
- suha usta,
- rdeče oči,
- daljši reakcijski čas,
- izguba kratkoročnega spomina,
Potrebno pa je poudariti, da noben od omenjenih kanabinoidov ni smrtno nevaren (ne glede na količino konzumiranja). Ima pa lahko zelo pogosta uporaba THC, še posebej med mladoletnimi osebami, dolgoročne psihične posledice. To so domneve, vendar ni nobenih dokončnih dokazov, da THC povzroča psihične motnje, kot je npr. shizofrenija.
Trenutno je v večini evropskih držav vsebnost THC v izdelkih najpogosteje omejena na 0,2 % (tudi Slovenija) ali 0,3 %, pa do 1 %. Tako nizke vrednosti THC navadno ne povzročajo psihoaktivnih učinkov, o katerih se pogosto govori. So pa ti deleži zelo pomembni za sinergični učinek konoplje, o katerem si več lahko preberete tukaj. Izdelki, ki poleg drugih kanabinoidov vsebujejo tudi THC pa so poimenovani izdelki POLNEGA SPEKTRA.
Učinki na telo
THC stimulira celice v možganih, da sprostijo dopamin in s tem povzročijo evforični občutek. Prav tako se vmeša na način procesiranja informacij v hipokampusu, ki je del možganov odgovoren za nove spomine. THC lahko sproži drugačno razmišljanje in povzroči blodnje, celo privide. Povprečno, učinki trajajo okoli 2 uri in se začnejo od 10 do 30 minut po konzumaciji. Psiho-motorične motnje pa lahko še trajajo nekaj časa po koncu doživljanja tega občutka v naši zavesti.
DELTA 9 THC in DELTA 8 THC
Delta-9-THC je primarna komponenta konoplje, ki povzroča psihoaktivne učinke in ga je v konoplji v izobilju. Tako kot Delta-8-THC se obe vežeta na endokanabinoidni sistem našega telesa, ki nato povzroča raznovrstne učinke. Kemična podobnost je tudi v tem, da imata oba dvojno vez v svoji strukturi. Sklepa se, da ta dvojna vez povzroča opojni učinek, ki povzroča »okajenost«. Kemično pa se razlikujeta v poziciji dvojne vezi. Oba imata verigo ogljikovih atomov, vendar ima Delta 8 dvojno vez na osmem atomu ogljika, Delta 9 pa na devetem. Tako se tudi nekoliko drugače vežeta na endokanabinoidni sistem, kar naj bi tudi povzročilo šibkejše učinke Delta-8-THC.
Ker je Delta-9-THC v konoplji v izobilju, je direktna ekstrakcija relativno ugodna in enostavna. Pridobiva se ga predvsem iz konoplje bogate s THC (in ne industrijske konoplje). Na drugi strani pa imamo ekstrakcijo Delta-8-THC, za katero pa je potrebno kar nekaj več truda, saj se v konoplji pojavlja v manjšini. Ker konoplja proizvaja tako malo Delta-8-THC, je pretežko in predrago izvajati ekstrakcijo direktno iz rastline. Obstaja pa še drugačen način pridobivanja Delta-8-THC. Ugotovili so, da se lahko sintetizira v celoti iz CBD s pomočjo topil. Čeprav je proces nekoliko dražji, je močno olajšal pridobivanje tega izomera. Tako se večino Delta-8-THC pridobiva iz industrijske ali CBD konoplje.
Prav zaradi tega pa se Delta-8-THC povečano uporablja za izkoriščanje morebitne luknje v zakonih nekaterih držav, ki so dovolile gojenje industrijske konoplje. Namreč nikjer ni omenjen Delta-8-THC, ki ga lahko iz te rastline pridobivamo. To je še zelo sivo področje zakonodaje, ki pa v nekaterih državah, kot je ZDA, cveti.
Razlika v učinkih
Ena od največjih razlik med Delta-9-THC in Delta-8-THC so učinki, ki jih povzročita. Delta 9 ima močnejše učinke kot Delta 8. Nekateri trdijo, da je celo 2x močnejši in seveda povzroča tudi več stranskih učinkov (ki smo jih že navedli zgoraj). Obratno pa uporabniki poročajo, da Delta 8 prinese lažjo, bolj blago izkušnjo. Večina izkusi občutek umirjenosti in jasnosti. Mnogo ljudi občuti »okajenost« ampak ne dovolj, da bi vplivalo na njihovo sposobnost tvorjenja jasnih misli in sposobnost osredotočanja na dejavnosti, ki jih počnejo. Enostavno se počutijo bolj sproščeni in manj obremenjeni s stresom. Loči jih tudi čas od konzumacije, do občutenja učinkov. Delta 8 deluje počasi in postopoma pelje človeka v sproščeno stanje, medtem ko Delta 9 to naredi hitreje in v trenutku.
ŠE VELIKO RAZISKOVANJA IN TESTIRANJA
Psihoaktivne snovi so prisotne v človeški kulturi že tisočletja. Od verskih obredov, do videnj, zdravljenja in spreminjanja človeškega razmišljanja ter perspektive so absolutno imele velik vpliv na razvoj človeka. Samo demoniziranje, absolutna prepoved psihoaktivnih snovi in pomanjkanje znanstvene razprave ter raziskovanja na tem področju se zdi zelo neupravičeno. Mnogi so že dokazali, da se ob primernih odmerkih lahko odpravi mnoge psihične ovire in izboljša mnoga zdravstvena stanja. Seveda pa je potrebno biti previden, saj imamo ljudje različno toleranco, življenjske izkušnje, psihična stanja, obdobja v življenju ter poglede, ki lahko na izkušnjo močno vplivajo. Tako lahko ena psihoaktivna snov na nekoga vpliva pozitivno in na drugega negativno. Potrebno pa je narediti še veliko raziskav, ki bodo razkrile vsaj približek absolutni resnici.
Za še več zanimivih vsebin všečkajte našo Facebook stran ali pa se naročite na novice na naši spletni strani in tako ne zamudite pomembnih novosti na Zmajevem Blogu. Prav tako boste obveščeni o novih izdelkih, posebnih ponudbah in ugodnostih. Sledite nam lahko tudi na Instagramu. Aktualno ponudbo izdelkov pa si lahko ogledate v naši spletni trgovini.
G. D. C.
19. 10. 2021
