Študije, ki raziskujejo psihosomatske učinke socialne izolacije pri živalih so pokazale, da je zaradi takšne spremembe okolja, endokanabinoidni sistem lahko močno prizadet. Zaradi spremembe ravni endokanabinoidov na limbičnih področjih in možganih med stresnimi trenutki, je človek bolj nagnjen k prestrašenem in negativnem mišljenju ter agresivnem vedenju. Socialna izolacija lahko posledično privede do negativne spirale, ki še dodatno oslabi raven naravnega nevroendokrina v telesu in sproži mrežo dejavnikov tveganja za razvoj zdravstvenih težav. V prispevku si bomo ogledali psihosomatske učinke daljših karanten, vpliv na naše psihično zdravje ter raziskali potencialne aktivnost uravnavanja posledic, ki lahko izboljšajo endokanabinoidni ton, kot so integracija probiotikov, kanabidiol, meditacija in fizična aktivnost.
Na Zmajevem Blogu pogosto omenjamo učinkovanje kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema na ohranjanje homeostaze telesa ter splošnega fizičnega zdravja. Vendar ta obsežen sistem celičnih receptorjev in encimov tudi vpliva na psihično zdravje, kognicijo, čustva in druge možganske procese. Delovanje endokanabinoidnega sistema v povezavi z možgani je še posebej pomembno v trenutnem obdobju, ko epidemski ukrepi, stres, tesnoba in še mnogo drugih težav, lahko močno vpliva na naše psihično zdravje.
PSIHO-SOCIALNI UČINKI OMEJEVANJA DRUŽBENIH INTERAKCIJ
Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa COVID-19 so delno ali pa popolnoma ohromili svet, kar je imelo direkten vpliv na vsaj polovico svetovnega prebivalstva . Milijarde življenj je bilo spremenjenih in v teku je globalni več nivojski, zahteven proces obvladovanja stresa.
Zgodovinsko gledano je bila socialna izolacija napredno uporabljena kot raziskovalni model za psihozo, samomor, tesnobo in depresijo. Pri vseh teh stanjih je vpleten endokanabinoidni sistem skozi različne poti, vključno z modulacijo funkcije hipotalamično – hipofizno – nadledvične osi (HPA). Socialna izolacija je bila direktno povezana s povečano incidenco samomorov in je obravnavana kot ključni dejavnik, ki prispeva k samomoru ljudi, ter okrepi abnormalne oblike vedenja vključno s povečanjem tesnobe in depresivnim vedenjem.
Skupina raziskovalcev iz univerze v Padovi, Italija je v publikaciji »Frontiers in Psychiatry« objavila raziskavo, ki ugotavlja, da bi lahko dejanja, ki izboljšajo endokanabinoidni ton, posameznikom pomagala pri morebitnih posledicah urgentnih ukrepov za javno zdravje ter ob enem minimizirala raznovrstne psiho-fizične učinke ter s tem izboljšala psihično zdravje.
Avtorji predlagajo, da glede na obstoječe znanje o razmerju med učinki družbene izolacije pri živalih in funkcijo endokanabinoidnega sistema, krepitev endokanabinoidnega sistema s pomočjo probiotikov, CBD, meditacije in gibanja lahko vodi do manj negativnih ter strah vzbujajočih misli in zmanjšanja agresivnega vedenja posameznikov med stresnimi trenutki, kot so »lockdown« in karantene. Ti načini krepitve zdravja blažijo tudi druge biološke reakcije, ki lahko povzročijo zdravstvene zaplete.
VLOGA ENDOKANABINOIDNEGA SISTEMA
Kdor še ni seznanjen z osnovami endokanabinoidnega sistema in kanabinoidov, si lahko prebere nekaj več tukaj. Za uvod v ta prispevek pa koristi tudi eden od preteklih prispevkov, ki si ga lahko preberete tukaj.
Začnimo z receptorjem CB1, ki je v velikih količinah prisoten v možganih. Čeprav je endokanabinoidni sistem vpleten povsod v možganih, je CB1 receptor najbolj gosto razpršen v ključnih področjih za uravnavanje stresa in čustev. To so veliki možgani, hipokampus in amigdala. V nekoliko manjši količini pa se pojavlja drugje, kjer poleg drugih funkcij pomaga z modulacijo sproščanja nevrotransmiterjev. Glavni agonisti CB1 receptorja, ki ga aktivirajo za generacijo raznovrstnih celičnih odzivov sta endogena kanabinoida (endokanabinoida) anandamid in 2-AG ter fitokanabinoid THC. Dodatno pa je signaliziranje endokanabinoidnega sistema močno regulirano s strani metaboličnih encimov, vključno s FAAH maščobno kislino in monoacilglicerol lipazo MAGL, ki močno hidrolizirata anandamid in 2-AG.
Zato ni presenečenje, da imajo lahko konoplja kot tudi različna hrana in aktivnosti, ki krepijo endokanabinoidni sistem izrazit, pozitiven učinek na delovanje možganov. Čeprav se moramo še veliko naučiti, raziskave kažejo na vrsto koristnih učinkov, tudi na psihično zdravje.
Motnje endokanabinoidnega in HPA tona
Pretekle študije so pokazale, da antagonizem ali genetsko odstranjevanje CB1 sproži tesnobo. Stres, strah in negativna čustva, ki jih mnogi občutijo v tem obdobju negotovosti lahko spremenijo izraz CB1 receptorja v amigdali, bazalnih ganglijih (sistem nagrajevanja) in velikih možganih.
Socialna izolacija prav tako poslabša stanje endokanabinoidnega sistema v hipotalamusu. To je del možganov, ki je prav tako vključen pri začetku in manifestaciji agresivnega vedenja in vedenja povezanega s strahom pri sesalcih. V študijah je demonstrirano, da lahko spremembe v endokanabinoidnem sistemu vplivajo tudi na stresni odziv in povečan občutek tesnobe. Prav tako so pokazale, da je raven kortizola večja pri kronično izoliranih posameznikih.
DRUŽBENA INTERAKCIJA IN MOTIVACIJA
Študiji objavljeni avgusta 2021 predlagata, da je povečana aktivnost endokanabinoidnega sistema povezana tudi z izboljšano družbeno interakcijo in motivacijo (vsaj pri miših). V prvi študiji objavljeni v »Cannabis and Cannabinoid Research«, so raziskovalci v Italiji mišim dva tedna dozirali ekstrakt »ne-psihotropne« CBD konoplje z zelo nizko vrednostjo THC, da bi videli kakšen učinek ima na vedenje. Medtem, ko niso opazili učinka na gibljivost ali tesnobo, pa so opazili povečanje v družbenih interakcijah.
V drugi študiji objavljeni v »Journal of Neuroscience«, so raziskovalci iz Nove Mehike, Minnesote in Marylanda za merjenje učinka zasledovanja ciljev pri miših uporabili zaviralec monoacilglicerol lipaze (MAGL), za povečanje ravni endokanabinoida 2-AG. Ugotovili so, da zdravljenja kroničnih MAGL olajša zasledovanje ciljev. Rezultat, ki podpira kanabinoidne terapije za zdravljenje motenj motivacije.
STRES, STRAH IN TESNOBA
Endokanabinoidni sistem ima dobro uveljavljeno vlogo pri regulaciji strahu in vedenja povezanega s tesnobo pri ljudeh in glodalcih. Povečano signaliziranje endokanabinoidnega sistema je povezano z zmanjšanjem pogojenega strahu in tesnobe. Zaviran endokanabinoidni sistem pa prinese ravno obraten učinek. Ti učinki so v veliki meri odvisni od signaliziranja endokanabinoidnega sistema znotraj kortikolimbičnih struktur, kot so PFC, amigdala in hipokampus. Signaliziranje endokanabinoidnega sistema na teh delih je še posebej pomembno med razvojem, ko gredo kortikolimbične regije in povezano čustveno vedenje skozi dinamične spremembe in se poveča tveganje za motnje kot je tesnoba. Dodatno pa vse te spremembe lahko vodijo tudi v motnje spanja, ki lahko še dodatno vplivajo na psihično zdravje. Vpliv kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema na uravnavanje težav pri spanju lahko spoznate tukaj.
UČINKOVANJE KANABINOIDOV IN OSTALE PREHRANE
Med zaprtjem »lockdown« v Kanadi in nekaterih zveznih držav ZDA, je bila konoplja razglašena za osnovno dobrino/storitev. S tem so lahko prodajalne konoplje nadaljevale s svojo aktivnostjo. Študije so pokazale, da se lahko depresivna vedenja povezana s socialnim omejevanjem uravnava z aktivacijo kanabinoidnih receptorjev. Izolacija povzroči zmanjšanje ravni dopaminskih D2 receptorjev v velikih možganih, kar lahko rešimo s stimulacijo CB1 receptorjev. Ker so zapiranja in socialna omejevanja grožnja za povečano tveganje agresije, bi se lahko pokazala za zelo uspešno uporaba kanabidiola (CBD), spojine konoplje, ki ima proti-tesnobne, anti-depresivne in proti-psihotske lastnosti. CBD je bil testiran na izoliranih živalih, kjer je potrdil svoje pozitivne učinke pri uravnavanju agresivnega vedenja skozi mehanizem povezan z povečanjem ravni anandamida (AEA) skozi zaviranje FAAH in aktivacijo 5-HT1A ter CB1 receptorjev.
Mikrobiota
Dokazano je, da je naša mikrobiota močno povezana s čustvenim vedenjem in spremembami zaradi stresa. Motnje mikrobiote povzročajo funkcionalne spremembe tona endokanabinoidnega sistema ter vedenjske spremembe povezane z depresivnimi stanji. Tako bi lahko uživanje probiotikov potencialno izboljšalo depresivna vedenja in stimuliralo ton endokanabinoidnega sistema s povečanjem ravni AEA (anandamida). Tudi druge prehranske izbire bi lahko spremenile črevesni mikrobni metabolizem in proizvodnjo glukokortikoida. Ena od študij je pokazala, da je bilo za znižanje stresnega hormona kortizola in njegovih slabih učinkov zadostno dnevno uživanje 40 g temne čokolade skozi obdobje dveh tednov.
Druge prehranske spojine, ki okrepijo ton endokanabinoidnega sistema lahko najdemo v črnem popru, črnih tartufih ter drugih črnih hranah, kot tudi v kaprah, borovnicah, žafranu, rukoli in mnogih drugih rastlinah. Vpliv kanabinoidov na mikrobioto pa lahko preverite tudi v enem od naših preteklih prispevkov tukaj.
FIZIČNA AKTIVNOST IN MEDITACIJA
Fizična aktivnost se je pokazala kot velik dejavnik za ohranjanje psihičnega zdravja, znižanja občutka tesnobe in zmanjšanje simptomov depresije. Že med epidemijo se je priporočalo gibanje zaradi preprečitve metaboličnih in imunoloških motenj. Zanimivo pa je, da gibanje tudi modulira ravnovesje endokanabinoidnega sistema, kar je pomembno z nevrobiološkega in psihosomatskega vidika. Povečane vrednosti endokanabinoidov so bile najdene že po lahkem teku, vožnji s kolesom, pohodu in drugih lažjih aerobnih vadbah.
Dostopni podatki o nevropsiholoških vidikih meditacije kažejo pomembnost holističnega pristopa, ki vključuje nerazdružljivo okolje uma, možganov in telesa. Mnogo podatkov kaže na to, da lahko meditacija izboljša meta kognitivno kontrolo in sproži namerne spremembe aktivacije/deaktivacije nezavednih delov možganov, kar vodi do izjemnih rezultatov. Tako lahko meditacija izboljša zavedanje, čuječnost in meta kognicijo ter re-strukturira pacientovo težavo.
ODPORNOST IN PRILAGODITEV
Pri raznolikosti in stiskah življenja igra odpornost na spremembe veliko vlogo. Odpornost je sposobnost vzdržati raznolikosti v življenju z ohranjanjem homeostaze. Iz fiziološkega vidika je ohranjanje homeostaze primarna funkcija endokanabinoidnega sistema. Med stresnimi trenutki se endokanabinoidni ton spremeni v limbičnih delih in velikih možganih. Osebe so zaradi tega bolj nagnjene k stanju strahu, negativnemu mišljenju in agresivnemu vedenju.
S psihološkega vidika pa je odpornost sposobnost premagovanja ali hitrega okrevanja v težkih trenutkih, kot so trenutki povezani z družino, socialnimi razmerji, finančno obarvani, na delu ali zdravstvene težave. To je dinamičen proces biološke in psihološke prilagoditve. V to so vključeni tudi čustveni in intelektualni vidiki in njihovo obvladovanje v sociokulturnih in okoljskih interakcijah, ki dovoljujejo boljšo prilagoditev in shajanje s pomočjo kognitivnih izboljšav in samo-transformacije.
Všečkajte našo Facebook stran in ne zamudite novih zanimivih vsebin in ponudb. Pretekle prispevke si lahko ogledate na Zmajevem Blogu. Prav tako pa lahko najdete aktualno ponudbo v naši spletni trgovini.
G. D. C.
12. 10. 2021
