V zgodovini konoplja ni bila v vojnah uporabljena zgolj kot surovina. Bila je tudi vzvod za začetek vojne. Napoleon Bonaparte je leta 1812 odredil invazijo svoje vojske proti Rusiji. Ta je bila v večini usmerjena k prekinitvi dobave konoplje Veliki Britaniji. Napoleon in vojna zaradi konoplje, v kateri je svoj propad doživel Napoleon Bonaparte, se ne omenja pogosto pri predmetu zgodovine. Ozadje si lahko preberete v tem prispevku.
KONOPLJA POGANJA POMORSKO TRGOVINO
Od leta 1740 naprej je Rusija zaradi svoje cenene (ali celo suženjske) delovne sile proizvajala 80 % vse konoplje in končnih konopljinih izdelkov na zahodu. Veljala je tudi za proizvajalca najbolj kvalitetne konoplje za jadra, vrvi in mreže.
Konoplja je bila za Rusijo najbolje prodajana surovina in Rusija je bila v tistem obdobju tudi ena od glavnih izvoznic konoplje. Konoplja je prehitela krzno, les in železo. Ruska dominanca na trgu konoplje je trajala do leta 1917.
Konoplja je poganjala svetovno pomorsko trgovino. Ključnega pomena pa je bila tudi za britansko vojsko in njihov celoten imperij, saj je bila, še zlasti njihova ogromna mornarica, zelo odvisna od konoplje. Vsaka britanska ladja je vsako leto ali dve potrebovala 50–100 ton konoplje. Rusija je za britansko mornarico dobavljala 90 % vse potrebovane konoplje. Tako je bila Anglija tudi največja mednarodna uvoznica konoplje. Tudi mnoge druge države so potrebovale konopljo v raznovrstnih panogah.
Substituta za konopljo ni bilo. Lanena jadra na primer so se, z razliko od konopljinih, zaradi slanega zraka in morske vode začela razgrajevati v manj kot treh mesecih.
VOJNA S FRANCIJO IN IZČRPAVANJE MOČVIRJA
Iz tega obdobja so se na dražbi našli artefakti, ki jih je raziskoval dr. Arnold Horner iz univerze za geografijo, načrtovanje in okoljsko politiko v Dublinu. Med njimi je bilo tudi 50 podrobnih zemljevidov in različnih poročil.
V njih je našel dokaze, da so se Britanci še kako zavedali strateške vloge konoplje in so v začetnem obdobju vojne naredili različne načrte za doseganje ciljev povpraševanja po konoplji. Eden od načrtov je vključeval izčrpanje irskega močvirja za setev konoplje; v primeru, da bi jo gojili na kmetijskih površinah, bi se soočali z uporom kmetov, saj je bila v tistem času namreč pod vprašanjem tudi zaloga hrane.
Leta 1808, ko je bila Irska pod vladavino Britancev, so jo predlagali za bazo ogromne operacije gojenja konoplje. Ta naj bi močno pomagala v vojni proti Franciji. Konopljo bi vzgojili v izčrpanih irskih močvirjih in jo uporabili za podporo britanski mornarici.
Narejena je bila ena največjih revizij irske pokrajine, v kateri je ekipa strokovnjakov potovala na Irsko in pregledala mnoga močvirja. Revizija je trajala 4 leta in obsegala 10 % površine države. Raziskovanje so načrtovali nadaljevati, vendar so strokovnjake predčasno odpoklicali zaradi zmanjšanja moči Napoleona.
Kako realen je bil ta načrt je vprašljivo, saj izčrpavanje močvirja ne bi bilo enostavno in prav tako ne poceni. To pa samo pokaže pod kakšnim pritiskom je bila Velika Britanija, da najde rešitev zadovoljevanja potrebe po konoplji.
NAPOLEON IN VOJNA ZARADI KONOPLJE MED FRANCIJO IN VELIKO BRITANIJO
Od leta 1793 naprej je bila Velika Britanija stalen sovražnik Franciji. Britanci so bili sovražni do nove francoske vlade zaradi strahu, da bi se francoska revolucija razvila in širila v francosko invazijo na Veliko Britanijo.
Leta 1803 Francija in Britanija stopita v vojno. Britanska mornarica blokira Napoleonovo Francijo, vključno z Napoleonovimi kontinentalnimi zavezniki na način, da s svojo mornarico zapre angleški kanal in pristanišča v Atlantiku (Biskajski zaliv). Britanci nadzorujejo tudi dostop do in skozi Mediteran ter Atlantik, z nadzorom Gibraltarske ožine.
ZDA so v vojni med Anglijo in Francijo uradno ostale nevtralne. Začele pa so reševati svoje težave in poslale mornarico ter marince na Mediteran, da bi onemogočili piratom Tripolija izsiljevanje ameriških trgovcev na tem področju.
NAPOLEON, CAR ALEKSANDER I. IN TILSITSKI SPORAZUM
Ruski gospodarski vzpon in stabilna prodaja konoplje med Veliko Britanijo in Rusijo sta Napoleonu predstavljala veliko grožnjo. Julija 1807 sta Napoleon Bonaparte in ruski car Aleksander I. v mestu Tilsit podpisala Tilsitski sporazum. Sporazum je končal vojno med imperialno Rusijo in francoskim imperijem ter pričel njuno zavezništvo, ki je pustilo ostali del kontinentalne Evrope skoraj brez moči.
Državi sta na skrivaj sklenili, da si bosta pomagali pri sporih. Sporazum je naredil zavezništvo med Rusijo, Francijo, Prusijo, Dansko in drugimi ter jih prisilil, da prekinejo (večinoma trgovske) povezave z Veliko Britanijo. Na ta način so jo želeli izolirati od Rusije.
S Tilsitskim sporazumom je Napoleon želel pridobiti nadzor nad prodajo in trgom konoplje. S tem je želel onemogočiti mornarico Velike Britanije in upal na prekinitev blokade Francije ter umik britanske mornarice. Čeprav sta sporazum podpisali obe strani, se ga Rusija na koncu ni držala, saj je bila večina njihovega gospodarstva odvisna od trgovanja z Veliko Britanijo.
POMEMBNA VLOGA ZDA
Ameriške ladje so imele izbiro iti čez britanske blokade in tvegati zaseg ladje, blaga ter posadke, ali pa na skrivaj (ilegalno) delati za Veliko Britanijo in sodelovati z njo ter si tako zagotoviti varnost in profit. Večina je izbrala slednje. John Quincy Adams (ki je kasneje postal predsednik ZDA), ki je bil ameriški konzul v St. Peterburgu je leta 1809 zapisal:
»v Kronstadtu (pristanišče St. Peterburga) je bilo v dveh tednih več kot 600 ladij, ki pljujejo pod ameriško zastavo. Nalagale so večinoma ilegalno konopljo za Veliko Britanijo in ZDA (kjer je bilo tudi veliko povpraševanja po kvalitetni konoplji)«
Napoleon je vztrajal, da car Aleksander I. ustavi trgovanje z neodvisnimi ZDA, ker so njihove ladje prisiljene v prodajo konoplje Veliki Britaniji. Napoleon je želel dovoljenje, da v Kronstadt postavi svoje francoske agente in vojsko ter s tem nadzoruje spoštovanje dogovora.
Car Aleksander tega kljub dogovoru s Francijo ni želel izpolniti in je pogledal ameriškim trgovcem skozi prste. Potreboval je popularne, dobičkonosne dobrine, ki so mu jih dobavljali Američani. Prav tako pa se ni mogel odreči velikim zaslužkom, ki so jih imeli s prodajo konoplje Veliki Britaniji.
Leta 1809 je Napoleon prišel do Varšave in leta 1810 ponovno ukazal ruskemu carju naj preneha sodelovanje z ameriškimi trgovci. Ruski car se je odzval na način, da je iz sporazuma izključil del, ki od njih zahteva prenehanje prodaje dobrin nevtralnim ZDA.
NAPAD NA RUSIJO IN VOJNA MED ZDA IN VELIKO BRITANIJO
Zaradi nespoštovanja dogovora in nadaljnje prodaje konoplje Veliki Britaniji je bil Napoleon besen. Zbral je vojsko in junija 1812 začel invazijo na Rusijo. Tako je želel kaznovati nespoštovanje dogovora ter prekiniti trgovske poti s konopljo do Velike Britanije.
Velika Britanija pa je še naprej zadrževala ameriško ladjevje in vztrajala, da od njih, poleg konoplje, kupujejo še druge dobrine. Še posebej so si trgovanja želeli Francija in zavezniki, ki so bili v tistem trenutku veseli, da prodajo karkoli in zberejo kapital za nadaljevanje vojne.
ZDA, ki so bile takrat odrezane od 80 % dobav ruske konoplje, so v kongresu razpravljale o vojni. Vsi senatorji, ki so bili v obmorskih zveznih državah, so glasovali proti vojni, saj bi to negativno vplivalo na pomorsko trgovino. Vsi zahodni senatorji pa so bili za vojno. Zahodne države so zmagale in 18. junija 1812 so ZDA razglasile vojno z Veliko Britanijo. ZDA so vstopile v vojno na strani Napoleona, ki je prav tako junija 1812 napadel Rusijo.
Ker se Napoleon ni ustavil pred zimo (kar je bil prvotni načrt), je bil v Rusiji kmalu poražen zaradi ostre zime, ruske taktike ter dolgih dobavnih poti. Od začetnih 450.000–600.000 francoskih mož se jih je vrnilo le 180.000.
Velika Britanija se je po prvotnem uspehu v vojni z ZDA (požig Washingtona) zaradi vojne v Španiji s Francijo in še vojne z ZDA na morju, znašla v finančnih in vojaških težavah. Decembra 1814 se je Velika Britanija strinjala in podpisala mirovni sporazum z ZDA. Strinjala se je tudi, da se nikoli več ne bo vmešala v ameriško plovbo.
Leta 1814 Velika Britanija porazi Napoleona v Španiji in ga izžene na otok Elba, iz katerega ta zbeži za 100 dni. Ponovno ga porazijo leta 1815 pri Waterlooju (18. junija) ter ga izženejo na otok Sv. Helene, kjer leta 1821 tudi umre.
20. IN 21. STOLETJE
Glede na izjemno zgodovinsko pomembnost konoplje za svetovni razplet dogodkov je zanimivo, da ameriške, britanske, francoske, kanadske in ruske šole učijo drugačno verzijo zgodovine, kjer se praktično ne omenja konoplje pri teh izjemno pomembnih zgodovinskih dogodkih. Kljub pa je Napoleon in vojna zaradi konoplje spremenila potek dogodkov za vedno.
Morda pa se v prihodnosti zgodovina ponovi in bomo ponovno spoznali strateško in družbeno-okoljsko vrednost te starodavne rastline.
Ostanite obveščeni o novih prispevkih in ponudbah Dragon Cannabis ter všečkajte našo Facebook stran. Sledite nam lahko tudi na Instagramu.
G. D. C.
04. 06. 2021
